Pozdravljeni. Zanima me ali je utrip 52-60 torej <60 normalen v mirovanju? Recimo zvecer ko lezem v posteljo. Stara sem 28 let, brez bolezni, ter nisem sportnica.

Spoštovana,

To je povsem normano in nenevarno, posebej če gre za mlajšo osebo v fizično dobri kondicij. O nevarnosti bi govorili če bi se utrip za dalj časa zmanjšal na 45 in manj.

LP

V spanju pa imam tudi 47. Je to se vseeno normalno?  😊 Najlepsa vam hvala za odgovor.

Pozdravljeni

Da, tudi to je normalno, Posvet z zdravnikom bi bil smiselen le če bi se pojavljalo omotica, vrtoglavica, omedlevica ali občutek “črne luknje”, izrazita utrujenost brez razloga, zasoplost, občutek preskakovanja srca, utrip pogosto <45/min tudi čez dan, ko si budna in aktivna

Če teh težav nimate, je nizek utrip pogosto samo znak učinkovitega srca.

LP

Jaz imam podoben izziv, pulz mi gre tudi do 49 ko ležim v postelji. Ponoči, ko sem spal celo do 43. Ampak ne čutim drugih težav, ko grem na sprehod se normalno dvigne tudi do 110, potem pa hitro pade ko se umirim nazaj na 60.

Pozdravljeni!

Enak odgovor. Če ni navedenih simptomov potem ni razloga za skrb.

LP

Danes med lezanjem se mi je spustil do 47/min, vendar ko sem vstala se takoj dvigne… Med dnevom je normalen, ko se ulezem pa res zelo nizki.. Plašno ker vsepovsod piše da je normalno od 60-100/min v mirovanju.

Lp

Naj omenim še da sem omoticna veckrat, ampak ob tem nimam problema s krvnim tlakom,pulzom ali krvnim sladkorjem. Obcutek preskakovanja srca pa tudi imam pogosto (odvisno od polozaja telesa, pogosto v stresnih situacijah), sem tudi anksiozna. In zdaj res veliko preverjam utrip v mirovanju.

Pozdravljeni!

Utrip 47 /min ko ležite je povsem normalen fiziološki pojav, posebej če se spet dvigne ko ustanete. Navedeni razpon od 60-100 utripov/min velja za večino ljudi v sedečem položaju in ne ko ležijo. Omotica ki jo omenjate je lahko posledica anksioznosti, kajti omenjate normalen tlak in utrip.

Omotica pri anksioznih osebah zelo pogosto posledica napetosti vratnih mišic, hiperventilacije (plitko dihanje), stalne telesne pripravljenosti (“alarm stanje”). Anksioznost lahko povzroči občutek nestabilnosti, tudi ko so meritve popolnoma normalne. Kar se tiče “preskakovanja “srca verjetno gre za nenevarne ekstrasistole, ki jih doživlja veliko ljudi. Gre za nenevarno zadevo. Skratka to kar ste navedli  zelo ustreza povečani vagalni aktivnosti + anksioznosti, ne pa nevarni bradikardiji.

LP