Razdražena nosna sluznica ali tik
Spoštovani.
Pišem, ker moja skoraj 7-letna hči že pet dni neprestano smrka, čeprav ni vidno prehlajena in nima zamašenega nosu. To je delala že nekaj dni oziroma teden prej, vendar nisem posvečala temu veliko pozornosti, ker so bili ti dogodki redki, zdaj pa to počne neprestano. Umiri se samo zvečer pred spanjem, med spanjem, nekaj ur zjutraj in med obroki.
Prejšnji teden smo bili na počitnicah na morju; veliko časa je preživela v vodi in pod vodo, tako v morju kot v bazenu, in si je pogosto pihala nos, ker jo je voda v nosu motila. Takrat je tudi prvič letela z letalom, a ni imela večjih težav s pritiskom, ali pa se vsaj ni veliko pritoževala.
Ko jo vprašam, ali jo kaj moti v nosu, pravi, da ne, da nima težav, da preprosto ne more nehati. Je mirna in zdi se, da ji to ne povzroča nelagodja. Zjutraj, ko ji rečem naj si izpiha nos, izstopi nekaj suhe sluzi, čez dan pa – tudi če uporabim fiziološko raztopino ali Tonimer – skoraj nič ne pride ven.
Nekajkrat na dan kiha, a ker nič jasno ne kaže, da bi bila prehlajena ali imela težave z nosom, me skrbi, da gre morda za tik ali kaj drugega. Zelo me skrbi intenzivnost, ker to počne vsakih 15 sekund, včasih še pogosteje.
Prej je imela navado, da je malo hrkala, vendar je to delala le občasno in se je lahko nadzorovala, če sem jo opozorila, zato temu nismo posvečali posebne pozornosti – nisem niti pomislila, da bi lahko šlo za pravi tik, ampak zgolj za navado. Zdaj pa malo povezujem.
Poklicala sem ambulanto, med. sestra mi je svetovala, naj jo še nekaj dni opazujem, ker je možno, da jo samo nekaj moti v nosku, in naj po potrebi pridem na pregled, če se ne izboljša.
Na žalost sem zelo anksiozna mama in vedno pomislim na najhujšo od najhujših diagnoz. Je možno, da gre za draženje nosne sluznice ali je bolj verjetno, da gre za tik ali kaj drugega? Je običajno, da se tiki pojavljajo skoraj neprekinjeno? Kaj v tem trenutku lahko storim?
Hvala in lep pozdrav!
Zaenkrat ne izgleda nič sumljivega asli takega, da bi povzročalo tesnobo. Ali8 je v družini kdo alergičen na kakšen cvetni prah? Včaswih ima nekdo kronično vnetje nosne sluznice, pa vzroka tudi ne najdemo.
Skratka, ko se vrnete z morja, počakate nekaj tednov in če se stanje nadaljuje, greste k otrokovi pediatrinji. LP
Odgovarjam šele zdaj, ker se je ob nalaganju vprašanja vedno pojavljala napaka in sem mislila, da objava ni uspela (verjetno ste opazili, da sem vprašanje večkrat postavila, ker je vedno javljalo, da ni bilo uspešno). Sama sem alergik, ona je v preteklosti imela dermatitis in alergijo na kazein. Konec avgusta sva bili pri pediatrinji, ki je težavo interpretirala kot tik, morda zaradi nakopičene energije čez poletje, in naj bi z začetkom šole verjetno minilo. Na mojo pobudo ji je na hitro pogledala tudi grlo, vendar ni opazila nič posebnega, drugega ni pregledala. Med pregledom se ji je zdela malo napeta (težava z nosom se je pojavila tisti dan, ko sem ji povedala, da bova naslednji dan šli na pregled k endokrinologu, kjer so ji prejšnjič prvič vzeli kri direktno iz žile – ni šlo najbolje zato jo je zdaj tega strah) – verjetno jo zdravniški pregledi zdaj nekoliko skrbijo.
Prva dva tedna šole se je težava z nosom skoraj povsem umirila. Nato pa se je pred približno desetimi dnevi znova pojavila. V tem času je spet začela kihati, vendar le občasno, včasih si obriše nos – izloča se prozorna sluz, vendar ne v večjih količinah. Spet je začela hrkati. V šoli se zdi, da so težave manj prisotne, razredničarka je za zdaj rekla, da to opazi le občasno, druge pa sploh niso opazile. Ponoči, ko se premika ali ko je spanje bolj plitvo, sliši se, da zamomlja, takrat je dihanje bolj glasno, včasih ima odprta usta, včasih zasmrči, včasih se mi zdi, da pride do kratkega premora v dihanju, vendar je težko oceniti, ker morda samo preide iz glasnejšega v tišje dihanje. Med globokim spanjem teh stvari ne opazim.
V tem obdobju, ko jo pozorneje opazujem, opažam, da si včasih daje prste v usta, tu pa tam si oblizuje okolico ustnic, predvsem med jedjo (ima zelo dolg jezik, obiskuje logopedinjo zaradi izgovorjave črke S – jezik gre preveč naprej, tudi zobozdravnica je opazila, da jezik premika nekoliko nenavadno). Opazila sem tudi nekaj morebitnih motoričnih tikov, vendar niso tako pogosti ali dolgotrajni, da bi jih lahko z gotovostjo tako opredelila. Pogosto poje ali “se igra z glasom”, običajno oddaja melodične zvoke, načelo niso vedno enaki – to običajno počne, ko je sproščena in očitno dobre volje, včasih pa vseeno me kakšnega zvok malo preseneti in si ga težko razložim. To omenjam zato, ker se ob branju o tikih hitro pride tudi do informaciji o Tourettovem sindromu, in mi je zelo težko razumeti ali prav vse kar opažam res zasluži pozornost ali pa določeni stvari bolj vidim in slišim, ker sem pod vplivom tega, kar sem prebrala.
Menite, da bi bilo vseeno smiselno preveriti alergije ali opraviti pregled pri ORL, da se izključi možnost, da je kaj narobe v tem smislu? Ali pa glede na opisano vse bolj kaže na tike in zato dodatne preiskave na omenjenem področju nimajo smisla?
Pediatrinja je bila takrat mnenja, da je ne bi obremenjevala z razno diagnostiko (predvsem je imela v mislih nevrologa), saj upa, da bo stanje sčasoma izzvenelo. Hvala in lep pozdrav!
Pregled pri specialistu ORL bi bil v redu, tikov pa ne napotujemo k nevrologu, razen, če se zelo poslabšajo in so zgibki po telesu, glasovni tiki ipd.
Spoštovani,
obračam se ponovno na vas zaradi tikov moje hčerke, ki trajajo že približno 9 mesecev.
Na začetku je prevladovalo smrkanje, občasno tudi hrkanje. Stanje je nihalo – vmes so bili dnevi ali tedni brez tikov. Med januarjem in marcem se je skoraj povsem umirilo: smrkanje je izginilo, pojavil se je le blag in redek glasovni tik (“mm/hm”).
Od sredine marca dalje se je ta tik okrepil, postal glasnejši in pogostejši. Občasno se ponovno pojavi tudi smrkanje (morda je trenutno tudi fiziološkio, ker je bila veliko x prehlajena). V zadnjih tednih opažamo še mežikanje, ki je bilo sprva blago, zdaj pa je včasih precej izrazito.
Pri pediatrinji smo bili letos večkrat, saj je bila bistveno bolj dovzetna za različne prehlade, viroze, dermatitis in podobno. Tike sem ob pregledih omenila, vendar ker niso bili primarna težava pregleda, se zdravnica nanje ni posebej osredotočila, v smislu: “bo že minilo”.
Zanima me, ali je glede na trajanje tikov smiseln pregled pri nevrologu tudi, če tiki niso tako zelo hudi kot ste zgoraj omenila, a vztrajajo že dlje časa.
Deklica je sicer vesela, v šoli dobro funkcionira in nima težav s sošolci. Tikov se je začela zavedati, včasih jo drugi otroci tudi vprašajo glede tega. O tem smo se z njo pogovorili. Učiteljica pravi, da v šoli večinoma niso zelo opazni, se pa ob stresu poslabšajo (npr. trenutno je v šoli v naravi, sporočila mi, da je imela krizo domotožja in da so bili proti večeru precej močni).
Ne vem, ali je smiselno še čakati ali bi bilo bolje ukrepati.
Morda res izgleda, da smo zdravniki nekako nedovzetni za takšne zadeve, vendar je to zato, ker vemo, da gre v tem primeru za blage tike, da minejo sami in da pravzaprav ni zdravila. Tudi pregled pri nevrologu ne bo pojasnil kaj bistveno drugačnega kot to,da gre za tike in da minejo sčasoma.
Pripenjam povezavo na kar dobro poučen zapis o otroških tikih: