Pozdravljeni

S tesnobo se borim zadnjih 10 let, jemljem Paroxat, se gibam s psom in hčerko,

ne pijem kave in alkohola, odlične družinske odnose, tako z ženo kot starši.

V zadnjem letu pa je počutje občutno slabše, panični napadi na avtocesti, na službe daljše terene

si sploh več ne upam, velikokrat raje delam od doma, kjer se počutim varneje.

Vsak četrtek imam srečanje s psihoterapevtko, kjer me je opozorila, da sem mogoče razvil toleranco na Paroxat. Psihiater pa pravi, da lahko Paroxat jemljem vse življenje in da ni razloga, da bi imel toleranco na zdravilo. Pa mi je predpisal še Eglonyl, da ga vzamem po potrebi.

Začel pa se mi je pojavljat strah pred samomorom, kaj če bom v trenutku panike, tesnobe obupal, kaj če si bom kaj naredil, kaj če ne bom našel izhoda itd.

Psihoterapevtka in psihiater, sta mi razložila, da je to samo moj OKM, da gre za vsiljive misli, potem sem kakšen dan v redu, in nato zopet panika in spet ponavljajoče se misli. Strah me je zase in za družino, če si res kaj naredim in vseskozi razmišljam, če sem psihiatru dovolj dobro razložil svoje težave, kaj če me je narobe razumel in mi postavil diagnozo.

Prosim vas za pomoč, je že kdo imel tudi takšno izkušnjo.

Hvala

Pozdravljeni,

ah, ta OKM je res včasih naporen. Glede zdravljenja je tako, da res na paroksetin ne morete razviti “tolerance” je pa možno, da njegov učinek ne zadostuje več. Dostikrat moramo povišati odmerek, ali dodati drugo zdravilo da pojačamo učinek paroksetina.

Ti strahovi so običajni pri OKM, ampak nikoli se ne uresničijo. To so preprosto le misli, vaše vedenje pa je nekaj povsem drugega in nad njim imate popolni nadzor. Glede na trajanje vaših težav je morda čas za spremembo pristopa, strategijo ki ni učinkovita je treba vsako toliko zamenjati, morda probajte drugačen psihoterapevtski pristop in druga zdravila.

Lep pozdrav,

Daniela Fiket