Pozdravljeni,

sem anksiozna, vsaj mislim, da sem. Ves čas me skrbi zaradi službe, če so kakšne napake za nazaj, ki so lahko recimo temu tako morda usodne če se oglasi  kakšen državnik. Pa v bistvu ne vem, če bi bila za napake res v celoti odgovorna. Ves čas premlevam kako bo, kako bi kakšno kazen odplačala, prebiram po internetu in s tem moj strah raste. Včasih ne spim, ali pa se zbujam s takojšnjo mislijo na službo, včasih nimam apetita, sem razdražljiva, moti me hrup, motijo me vsi. Moje misli se vrtijo samo okrog tega, kaj če je kaj narobe. Strah skorajda čutim v kosteh, včasih me tišči v želodcu. V službo sicer rada grem, odnosi so ok. Popuščam doma, nikamor se mi ne da, ker me strah hromi. Včasih ko me zaskrbi, da je kaj narobe v meni zavre, čutim vročico in se res res čudno počutim. Že zadnjih pet let, se ponoči zbujam zaradi otrok, nekdo lahko samo zakašlja jaz se zbudim. Ne vem kaj je noč ne da bi se vsaj enkrat ne zbudil. Mogoče je tudi to krivo.

Ne vem kako naj se lotim tega, počutim se kot, da sem ujeta. Včasih sem ok, potem se pa kar od nekje prikrade misel in potem razmišljam in premlevam, v telesu pa čutim nekakšno nervozo. Od kje ta strah izvira? Vem, da bi morala na terapijo, ker dvomim da bodo ti občutki kdaj minili in bom lahko sproščeno živela.

V vsej poplavi terapevtov in terapij ne vem katera bi bila prava zame in kdo primeren terapevt.

Kakšen naj bo moj prvi korak?

Hvala!

Pozdravljeni,

iz vašega opisa je razvidno, da doživljate precej intenzivno anksioznost, ki že pomembno vpliva na vaše spanje, počutje in vsakodnevno življenje. Opisujete značilen začarani krog anksioznosti: pojavi se misel “kaj, če sem naredila kakšno napako”, ki sproži občutek ogroženosti. Temu sledijo telesni simptomi strahu, premlevanje, iskanje informacij na internetu in poskusi, da bi dobili zagotovilo, da se ne bo zgodilo nič hudega. Takšno preverjanje lahko za kratek čas zmanjša tesnobo, dolgoročno pa jo pogosto še okrepi, saj možgani dobivajo sporočilo, da gre za nevarnost, ki jo je treba nenehno nadzorovati.

Pri vas bi bilo smiselno razmisliti o generalizirani anksiozni motnji, pri kateri je značilna pretirana in težko obvladljiva zaskrbljenost, pa tudi o obsesivnem premlevanju, povezanem s strahom pred odgovornostjo in posledicami morebitnih napak. Seveda zgolj na podlagi zapisanega diagnoze ni mogoče postaviti.

Sprašujete, od kod izvira ta strah. Anksioznost običajno nima enega samega vzroka. Nanjo lahko vplivajo osebnostne značilnosti, pretekle izkušnje, občutek odgovornosti, dolgotrajna obremenjenost in tudi kronično pomanjkanje kakovostnega spanja. Pet let prekinjenega spanja lahko pomembno prispeva k večji čustveni občutljivosti in težjemu obvladovanju skrbi.

Poiščite kliničnega psihologa ali ustrezno usposobljenega psihoterapevta, ki ima izkušnje z zdravljenjem anksioznih in obsesivno-kompulzivnih motenj. Glede na opisane težave bi bila posebej primerna kognitivno-vedenjska terapija (KVT), ki ima dobro znanstveno podporo pri zdravljenju takšnih težav. Koristna je lahko tudi terapija sprejemanja in predanosti (ACT), ki pomaga razvijati drugačen odnos do neprijetnih misli in občutkov.

Cilj terapije ni, da bi dobili zagotovilo, da v službi nikoli ne boste naredili napake, temveč da se naučite živeti z določeno mero negotovosti, ne da bi vas ta popolnoma ohromila.

Ker težave že vplivajo na vaše spanje, družinsko življenje in vsakodnevno funkcioniranje, bi priporočila tudi pogovor z osebnim zdravnikom ali psihiatrom, da skupaj ocenite izraženost simptomov in potrebo po morebitnem zdravljenju z zdravili.

Do takrat lahko poskusite zmanjšati iskanje informacij o morebitnih kaznih in posledicah na internetu. Pomembno je razlikovati med konkretnim problemom, ki ga lahko rešujete, in hipotetično nevarnostjo, o kateri lahko razmišljate v nedogled, ne da bi prišli do rešitve.

In še nekaj: ni treba čakati, da postane stanje nevzdržno. Že zdaj imate dovolj razlogov, da poiščete strokovno pomoč. Anksiozne motnje so praviloma dobro obvladljive, ob ustrezni obravnavi pa se lahko kakovost življenja bistveno izboljša.

Lepo vas pozdravljam,

Daniela Fiket,