Spostovani,

v 21t mi je odtekla voda (nenadno, brez vonja in barve, ni me tiscalo, samo nenadna mokrota, ki ni prav nic umazala perila, ko se je posusila, naj povem, da mi je v prejsnji nosecnosti voda odtekla v 36t).

Skratka, ph (odvzet takoj) je bil pozitiven, pprom test (odvzet naslednje jutro) pa negativen. Na uz je plodovnice dovolj, s plodom vse ok, zdaj je minilo ze vec kot 24h in krcev ali dodatnega uhajanja ni. Jemljem AB in cakam na rezultate brisa za infekcijo.
Trenutno se zdravniki zaradi pprom testa nagibajo k temu, da do razpoka mehurjev ni prislo, vendar po iskanju vec informacij nisem tako prepricana, saj lahko pride do mikrofraktur, prav tako se mehurji lahko zacelijo.

Kaj bi svetovali nekomu v mojem polozaju? Kaksno preventivo lahko izvedem za preprecitev okuzbe, kaksno je vase mnenje glede pocivanja? Imam leto in pol starega otroka in po potrebi bi se seveda prilagodila situaciji. Je se kaj posebnega, kar lahko storim?
Hvala za vas cas in vse dobro zelim!

spoštovani,

nezgrešljiva lastnost predčasnega razpoka je, da nikoli ne odteče samo 1x in da se odtekanja ne da nadzirati z nobenim hotenim, zavestnim ukrepom. Če vam je torej res začela odtekati plodovnica, se bo odtekanje ponovilo. Druga lastnost, zlasti pri večjem odtekanju plodovnice pa je zmanjšanje ostanka plodovnice v maternici. Če se nič od tega ne pojavi, pri ginekolškem pregledu pa tudi maternični vrat ni odprt, jajčni ovoji niso eksponirani in v nožici ni večjega ostanka tekočine, potem utemeljeno domnevamo, da ni šlo za odtekanje plodovnice ampak nekaj drugega. In priznam, da vedno nimamo ustreznega pojasnila, od kje bi se lahko vzela tekočina, ki deluje kot plodovnica. Največji in najpogostejši vir tekočine v omenjenem področju so sečila in priznati je treba, da pod določenimi pogoji (prehrambnimi, presnovnimi) je tudi urin lahko rahlo alkalen, čeprav je v veliki večini res bolj v kislem področju. Skratka, pH test za plodovnico ni patognomoničen, kar bi pomenilo, 100% zanesljiv.
Če gre res za PPROM, sami zelo malo lahko storite in zlasti, če je to tako zgodaj v nosečnosti. Zdravniki sicer priporočamo mirovanje (ležanje), ki zagotovo zmanjša odtekanje, ga pa ne preprečuje. Proti infekciji je najbolje ukrepati usmerjeno, ne na splošno. Pri 21 tednih je takšno, na splošno dajanje AB lahko celo škodljivo, kajti nosečnosti ne podaljša za dovolj dolgo, da bi od nje lahko pričakovali zdravega otroka (minimum gestacije za kolikor toliko možnosti kakovostnega preživetja ob vseh tehničnomedicinski podpori, ki obstaja, je vsaj 25 polnih tednov). Seveda je smiselno odvzeti brise na patogene bakterije in počakati, da pride izvid, potem pa se eventualno usmerjeno zdravi bakterijo, ki je prevladujoča. Sicer antibiotiki zgolj uničijo še tisto zaščito (laktobacili), ki varuje tudi nosečnost in potem slej ko prej res pride do okužbe resno patogene bakterije iz okolice rodil (črevesje).

Spoštovani,

hvala za odgovor.
Glede na napisano bi imela še dve podvprašanji:

1. Amoksiklav jemljem od nedelje, obenem jemljem pre in probiotike v kapsulah. Izvide brisa pa izvem jutri. Če so negativni, bi vi z antibiotikom prekinili?

2. Od nedelje odtekanja ni bilo. Pprom test je tudi negativen. Je kakšen približen časovni okvir po katerem bi rekli, da se odtekanje verjetno ne bo nadaljevalo, c.p.?

lpK

že to, da vam plodovnica dalj kot 1 dan ni odtekala govori močno za lažni alarm. Z antibiotikom bi pa po negativnem brisu prekinil, vendar bi še vsaj 2 do 3 tedne nadaljeval z vaginalnimi probiotiki, saj tako široko spektralen antibiotik skoraj vedno poruši ves telesni mikrobion tudi za več mesecev.

Spoštovani,

zal so se zaradi pproma razpolozenjska nihanja v nosecnosti zelo poslabsala.
Racionalno razumem, da se bo to nehalo, da se bodo odnosi popravili, nimam samomorilskih nagnenj, me pa grozno skrbi da bi dodaten stres zdravstveno stanje poslabsal, da bi bila bolj dovzetna za okuzbo ali pa ponovno odtekanje plodovnice in pa da bo otrok v svoj sistem dobil prevec kortizola, da mu moj jok in jeza ze sedaj skodi in da tega trenutno z naravnimi tehnikami, ki jih dobro poznam ne zmorem nadzorovati. Zato sem osebno zdravnico prosila za recept za Asentro. Prosnjo je gladkomalo zavrnila, ces da se AD v nosecnosti odsvetujejo in da naj osebnega ginekologa prosim za napotnico za psihologa.
Tega ne mislim narediti, odmerjen mi je pocitek in zadnja stvar, ki jo potrebujem je organizacija prevoza in varstva za sina do nekoga, ki mi bo enkrat na teden razlagal o tehnikah CBTja, to podrocje mi je blizu, in mi naceloma to ne predstavlja problemov, imam samo akutno stisko, ki je zaradi hormonskih neravnovesij slabo hendlam. Ne vem, ce se lahko na zdravnicino odlocitev pritozim?

Kaj bi bilo po vasem mnenju najbolje z vidika ploda?
Zdaj sem 22t in racunam, da, ce bo otrok donosen, depresivno stanje izgine, glavni problem vidim v nihanju hormonov in pomanjkanju ustrezne sociane podpore, ki bi lahko omilila tesnobo in anksioznost.

hvala za vas cas

Pozdravljeni,

se dodatek k razpletu, pritozila se nisem, sem pa preko portala se enkrat razlozila situacijo (ne pomaga, da je stevilo znakov omejeno), na kar sem dobila recept. Vseeno bi vas prosila za mnenje glede jemanja.

so plusi in minusi, kot sem razlozila, nisem bila nikoli samomorilna ali kaj podobnega. Tudi zdrzim lahko ta nihanja, in se trudim pac globoko dihati iod. samo ker vem, da posredno tudi to negativno vpliva na plod, bi mi neka ocena tveganj vseeno veliko pomenila,

V bistvu ne vem, kako vam pomagati. Po eni strani vam je vse jasno, po drugi pa pričakujete, da bo nekdo zamahnil s čarobno paličico in rešil vaš problem. Vaš osnovni problem je pretirano analitičen odnos do vsega, kar seveda utruja tako vas kot vašo okolico. Nekdo bi rekel, da ste “energetski pivnik” in od takšnih oseb se večina raje odmika kot se z njimi druži, preprosto zato, ker nihče ni robot ali stroj, da bi bil ves čas 110% prisoten in priseben. tudi vam bi priporočil malo bivanja v “nothing boxu”. Sem povedal, da AD v nosečnosti niso prepovedani, kako jih jemati pa ne vem, ker nimam z AD drugih izkušenj kot pri nosečnicah, ki so jih dobile od drugih in sem jih zgolj vodil skozi nosečnost. Torej nikoli AD sam nisem predpisoval. Jemlje se jih redno (ne samo občasno), le odmerek je pač treba določiti.

Razumem, da ginekologi ne predpisujejo AD, in da to ni vase podrocje. V doticni korespondenci nisem pricakovala carobne palicke, temvec, ce ga seveda imate, vas pogled glede vpliva omenjenega AD na plod vs. vpliv stresa na plod.
Sicer med vrsticami sem razbrala, da tega mnenja nimate, ali pa ga bodisi zaradi tega, ker to ni vase primarno podrocje ne zelite podati. Legit in korektno je seveda oboje.
Malo manj legit in korektno pa se mi zdi podajanje osebnega mnenja glede moje osebnosti in “osnovnega” problema. Ce bi bil strokovnjak s podrocja psihologije, ne bi bilo korektno tega mnenja kar takole podajati na osnovi parih kratkih zapusov na forumu. Ker pa to niste, pac tega kljub trenutni bolj mocni obcutljivosti na negstivne inpute okoli sebe, ki jih zdaj ni malo, prav zaradi svojega analiticnega uma vseeno ne morem vzeti kot legit, in se vam lahko na tem mestu samo se lepo zahvalim za vas cas in odgovore na moja prva vprasanja.

formalno imate prav, neformalno pa imam zelo veliko izkušenj v komuniciranju s pacientkami, ki imajo, oziroma so imele vašim podobne probleme, zato imam tudi že zelo razvito intuicijo na tem področju, ki se je neverjetno pogosto kasneje izkazala za pravilno. Razmislite torej o tem, kar sem zapisal. Najtežje je videti samega sebe skozi lastne oči oziroma doživljanje samega sebe, ker namreč sam sebi najbolj zasenčiš svetlobo, ki te osvetljuje, Zato ti mora o tebi kdaj kaj sporočiti kdo, ki te doživlja od zunaj in te lahko vidi z zornega kota, s katerega se sam nikoli ne moreš videti.

Ce slucajno pride na ta forum se kaksna oseba, pri kateri je do razpoka plodovih ovojev prislo v drugem trimestru in se znajde v situaciji, ko jo negotovost glede razpleta nosecnosti spravlja v podobno stisko, kot je mene, in jo obenem konzultacije s strokovnjaki glede varnosti sertralina za njen specificni primer pustijo mlacne (vsaj pri meni je bila osebna zdravnica najprej generalno proti AD v nosecnosti, potem pa je recept le napisala, tole tukaj pa je tudi slo bolj v smeri podajanja kvazi psiho ocene-verjamem, da imate super intuicijo glede zensk s katerimi imate opravka, vam pa postavim vseeno ogledalo nazaj: se vam zdi res v interesu osebe (do no harm?), ki je ocitno sredi predporodne depresije+nelahkega zdravstvenega stanja takole po forumu govoriti o njenih osnovnih problemih v zivljenju in o tem, da se “vecina raje odmika od nje” in obenem ji niti ne svetovati karkoli konkretno koristnega, pa saj nismo na 24ur sekciji komentarjev…?), kakorkoli tukaj so razlogi, zakaj se za jemanje Asentre, ki je drugace eden izmed najbolj varnih ADjev za nosecnice NISEM* odlocila:

1. Nekatere studije kazejo, da se lahko otrok rodi z nizjo tezo in pred 37t (nevarnost, ki je pri PPROMu ze tako ves cas prisotna)

2. Jemanje sertralina v zadnjih tednih pred porodom lahko privedejo do kratkotrajnega odtegnitvenega sindroma pri novorojencku in v zelo redkih primerih tezav z dihanjem (nerazvita pljuca so eden glavnih problemov pri nedonosenckih – glej tocko 1, pri zdravi nosecnosti nekako racunas, da lahko AD nehas jemati pred 36t, tukaj pa res ne ves kateri so tvoji zadnji tedni)

3, Jemanje sertralina v zadnjem mesecu nosecnosti v zelo redkih primerih lahko poveca verjetnost za krvavljenje nosecnice.

Verjetnosti so resda nizke, ampak jaz jih ne morem zanemariti, ce pa komu rata dobiti se malo bolj informirano mnenje pa tudi super, meni to zal ni uspelo.

*To je se vedno osebna odlocitev, sprejeta na podlagi osebnega tehtanja plusov in minusov.

Spoštovani,

v medicini praktično ves čas tehtamo in delamo kompromise. Skoraj nikoli ni tako, da ukrepanje nima nobenih neželenih učinkov ali posledic. Kar odloča o uporabi kateregakoli ukrepa je presoja, kaj sledi, če se nič ne ukrene in torej, kakšne posledice pričakujemo od stanja, ki ga želimo zdravit. Žal je res, da je plod del nosečnice in karkoli počnemo z nosečnico, več ali manj vpliva tudi na plod. Ampak, to velja tudi za stanje ali bolezen pri nosečnici, ki ga želimo zdraviti oziroma proti njemu ukrepati. Žal med nosečnicami prevladuje nek čuden čustveni moment, ki je skregan z logiko. Namreč, tudi najmanjši vpliv na plod zaradi zdravljenja ima pri njej neprimerno večjo težo kot še tako velika posledica bolezni ali stanja pri nezdravljeni nosečnici, čeprav velja enako za posledice pri plodu tudi s strani bolezni ali drugega stanja. Celo stanje zavesti pri nosečnici zaradi anksioznosti, strahu, skrbi in panike lahko plodu neposredno ali posredno povzroči škodo in to včasih nezanemarljivo. Zaradi tega in izključno zaradi tega smo včasih prisiljeni poseči po zdravilih in drugih sredstvih, ki lahko škodijo plodu, ampak bi mu še bolj škodilo, če bi ne zdravili. Takšnih stanj ni tako malo. Praktično obsegajo vso onkologijo, številne infekcijske bolezni in mnogo internističnih, nevroloških, psihiatričnih ipd. stanj in bolezni. Seveda pa mora z vsakim zdravljenjem pacient soglašati, za pridobitev soglasja se mora pacient svojega stanja zavedati, nosečnice pa v svojem posebnem čustvenem stanju in včasih popolni čustveni zamračenosti niso sposobne ločiti med kompleksnimi pojmi kot so škoda za plod zaradi bolezni in morebitna škoda za plod zaradi zdravljenja.
Vaša odločitev, da se ne zdravite je vaša in zgolj vaša in je legitimna, kakršnakoli že je, ampak vključuje tudi prevzemanje posledic, kakršne pač so oziroma bodo. Žal se ne tako redko zgodi, da kasneje, ko nastopijo posledice, tako zdravljenja kot nezdravljenja, pogosto slišimo: ja, takrat mi tega niso tako povedali. Tega pa jaz nisem tako razumela. Če bi vedela, kaj moja odločitev pomeni, bi se drugače odločila. Tako je praktično vedno v življenju, da ni težko biti general po bitki. Smo se pa zdravniki naveličali biti za vse “krivi”, tako za neuspeh ali neželene posledice zdravljenja kot za posledice nezdravljenja, za katerega se je pacient odločil sam kljub drugačnemu priporočilu, kajti za katerokoli pot se na koncu vedno odloči pacient. Zdravniki smo le svetovalci in terapevti, vsaj sam praviloma po “izpolnitvi pojasnilne dolžnosti”.

Razumem vašo skrb in frustracijo s tem, da se odgovornost za pacientove odločitve prevečkrat prelaga na zdravnike.

Poznam tudi t.i. omission bias, da ljudje (ne le custveno cudne nosecnice) raje ne naredijo nicesar, in tako potencialno “posredno” naredijo skodo, kot pa da storijo nekaj in potencialno “neposredno” naredijo skodo.

Ne strinjam pa se cisto s tem, da je katerakoli odlocitev, ki jo sprejmem legitimna, samo zato, ker je plod znotraj mojega telesa. Verjetno bi imeli na odlocitev pacientke v mojem polozaju, ki ne bi zelela steroidov za razvoj otrokovih pljuc v primeru nevarnosti prezgodnjega poroda zaradi strahu pred negativnimi stranskimi ucinki na otroka drugacen pogled. Podobno, kot bi bil vas odgovor verjetno bolj naklonjen AD, ce bi napisala, da ne vidim vec smisla in da grem zvecer skakat z neboticnika.

Pomembna je informirana odlocitev, zlasti, ce za informacije tako direktno zaprosamo in ne razumem, zakaj je zdravljenje psihicnega akutnega stanja tak tabu, da nihce noce nic bolj konkretnega reci.

Je siva cona, toliko razumem. Vase zadnje sporocilo je filozofsko gledano zelo dobro, in smiselno napisano, ampak se vedno je napisano tako, da se glavna informacija ne poda.

Asentra ne zacne delovati cez noc, pri nekaterih tudi ne prime. Ima stranske ucinke, tako za mamo, kot na plod. Kaksne in koliksne? Siva cona. Ampak ali je res 50:50?

“Prevelika siva cona za moje poznavanje situacije, obrnite se na XY”

“Ta stranski ucinek, ki vas skrbi je BS, to je bilo ovrzeno.”

“Ce bi bila vi moja zena/hcerka/prijateljica, glede na trenutno GA in opisane simptome, bi vam svetoval, da vzamete/ne vzamete”

“Mnenja o AD ne zelim podajati preko foruma, ker bi ga kdo lahko narobe razumel, narocite se na termin in vam lahko individualno svetujem.”

Nekaj v tej smeri sem upala, da dobim kot odgovor, se mi zdi potreba po teh informacijah legitimna, pa ce je prevec analiticno ali pa prevec cudtveno izrazena, bolje trenutno ne znam.

ginekologi ne predpisujemo AD, vodimo pa nosečnice na AD od prej, oziroma vidimo, kako se spremenijo v času akutnega problema, ko jim psihiater predpiše AD.  Zato sem v primeru, da je to zdravilo indicirano, odložno za to, da se ga predpiše kljub ali celo prav zaradi nosečnosti, seveda pa ob skrbnem nadzoru, kajti vemo, da lahko AD v času do polnega učinka celo začasno poslabšajo simptomatiko.
Kar zadeva steroidov za dozorevanje plodovih pljuč ste pa slučajno pri meni na tankem ledu, ker sem eden tistih, ki meni, da se to zdravilo predpisuje odločno preveč “preventivno” in je delež tistih, ki se jim to zdravilo predpiše in v 2 tednih ne rodijo, odločno previsoko (več kot 90%), zato se izjemno trudim, da bi timing za tovrstno terapijo čim bolj postavil v čas prezgodnjega poroda med 2 in 5 dnevi po odmerjanju in ga uporabljam izredno redko in zelo usmerjeno in sem že marsikatero nosečnico “rešil” brez te terapije. Enak odnos imam na splošno do vsakega diferentnega zdravljenja s katerimkoli farmacevtskim sredstvom, tudi z antibiotiki in podobnimi vsakdanjimi zdravili.