Najboljši kronobiotik – substanca, ki uravnava cirkadiani ritem – je modra svetloba.
Tako pravi prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije, klinična nevrofiziologinja in evropska strokovnjakinja za motnje spanja. “Očala z zaščito pred modro svetlobo je smiselno nositi le zvečer. Zjutraj pa nošenje takih očal ni priporočljivo, saj je pomembno, da očesi zjutraj zaznata modro svetlobo, ker se s tem zaustavi izločanje melatonina, in sproži proces nabiranja spalnega dolga, zaradi katerega zvečer postanemo zaspani,” razloži. In doda, da si lahko z nošenjem očal z zaščito pred modro svetlobo cel dan lahko porušimo cirkadiani ritem.
Spomnimo, spanje uravnavata dva procesa: cirkadiani ritem oziroma biološka ura in homostatski proces oziroma spalni pritisk, ki pomeni nabiranje spalnega dolga.
Za zdravljenje nekaterih motenj cirkadianega ritma, denimo pri osebah s kasnim uspavanjem, se zjutraj uporabljajo očala, ki sevajo modro svetlobo, ker s tem zavrejo izločanje melatonina.
O pomenu premišljenega izbora očal in stekel na forumu Optika opozarja Rene Pirc, mojster očesne optike. Svetuje, da je pri izbiri očal za zaščito pred modro svetlobo potrebna previdnost, saj nekatera stekla tudi blokirajo prevelik del spektra modre svetlobe, kar lahko neugodno vpliva na naravno uravnavanje hormonov in posledično na kakovost spanja.
“Danes je na trgu več vrst tako imenovanih blue blocker stekel. Večina cenenih poleg tako imenovane »slabe modre svetlobe« blokira tudi »dobro modro svetlobo« – tisto z valovno dolžino nad 450 nanometri (450 nm), ki je pomembna za pravilno delovanje biološke ure. Vrhunski proizvajalci očalnih stekel se zato zavedajo, kako občutljivo je ravnovesje hormonov, ki uravnavajo naše dnevne in nočne cikle, ter razvijajo stekla, ki filtrirajo le tisti del modre svetlobe, ki je dejansko moteč oziroma škodljiv.”
Rene Pirc, mojster očesne optike
Slika prikazuje meritve naprave spektrometra, ki nam pokaže, da lahko steklo priznanega proizvajalca blokira UVA žarke (380 nm) in modro svetlobo – HEV od 400 nm do 450 nm, nad 450 nm pa »spusti skozi« tako imenovano »dobro modro svetlobo« (450 nm do 470 nm).
Medicinske raziskave, javno zdravje, pomen preventive in razumevanje kompleksnih zdravstvenih tem so področja, ki me že od nekdaj navdušujejo. Moje novinarsko delo obsega širok spekter medijev, od digitalnih platform do uglednih tiskanih publikacij, kjer s predanostjo raziskujem in predstavljam najnovejša znanstvena dognanja na razumljiv način. V svojem delu vidim poslanstvo povezovanja medicinske stroke z javnostjo in prispevanja k boljši zdravstveni pismenosti. Če imate kakršen koli komentar na članek ali vprašanja, mi pišite na noemi.kandus@styria-media.si.
Možnost prijave tem in komentarjev je namenjena za primere hujših kršitev pogojev uporabe, sovražni govor, pozivanje k nasilju, objavljanje golote, in ne za prijavljanje komentarjev, s katerimi se ne strinjamo. Pred prijavo še enkrat dobro premislite, če je vsebina res primerna za prijavo.
