Religije vplivajo na kulturo in način življenja. V času, ko materializem in tehnologija dosegata vrh, se mnogi ljudje vse pogosteje vračajo nazaj k preprostosti in obredom, ki jih religije predpisujejo. Zanimivo je videti različne poglede na religije, zato sem na pogovor povabila Imreta Jerebica, prvega generalnega tajnika Slovenske karitas in prvega človeka socialnih programov pod okriljem Rimokatoliške cerkve, da nam predstavi svoje notranje duhovno prakso.
Vaše življenje se je vedno dotikalo poslanstva pomoči ljudem, najprej v centru za pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Potem ste bili poklicani, da pomagate razviti programe pomoči ljudem znotraj Slovenske karitas. Kako se vi spominjate teh začetkov?
Imre Jerebic
Leta 1990 me je nagovoril nadškof Šuštar, takratni predsednik škofovske konference in me povabil v delovno skupino, da pripravim program pomoči ljudem v najrazličnejših stiskah in program pomoči ljudem na socialnih področjih, ki so bila slabo pokrita. Programi so temeljili na prostovoljnem delu in delu Župnijskih karitas, sam sem bil mnenja, da se strokovno delo formalizira in predlog je bil sprejet. Takoj smo začeli s pripravami programov za ženske v stiske, za pomoč zasvojenim in začeli zbirati materialna sredstva za splošne materialne stiske ljudi.
Kako ste izbirali temelje delovanja programov in ljudi, ki jih vodijo?
Dobrodelnost in duhovnost se prepletata. Pri Karitas verska opredeljenost nikoli ni bila kriterij, da bi nekdo bil deležen pomoči. Naše poslanstvo temelji na čutenju do bližnjega. Duhovna dimenzija je težko merljiva, vendar se duhovno bogastvo človeka hitro pokaže. Ni dovolj, da si registriran pripadnik, v sebi nosiš nekaj več. Duhovna dimenzija zbližuje ljudi. In pogosto sami ne vemo, vendar to ljudje začutimo in tako se presežejo tudi religiozne meje.
Kako duhovnost vpliva na človeka?
Duhovnost je dar od zgoraj. Z njim moraš sodelovati, znati ravnati in ga razvijati. Danes je ogromno mejnih situacij, ki ljudi vodijo do te skrivnosti, kljub temu, da smo preveč vpeti v hitri ritem življenja in nimamo naravnega ritma. Imamo zunanji blišč in v megamarketih so lepše jaslice kot v cerkvi.
“Tudi ljudje, ki se tretirajo kot “ne-pripadniki”, so pogosto duhovno razviti.”
Veličina duhovnega je v tem, da obstaja nekaj, kar nas presega. Vera je povezana z notranjim doživljanjem. Ljudje v hitrem ritmu pa na svet gledajo površno, tako milost deluje: nas najde.
Kako vi se vi uresničujete in razvijate?
Duhovna pot je neke vrste disciplina in je dar. Osebno mi veliko pomenijo vzorniki in svetniki. Med preprostimi ljudmi se skriva veliko vzornikov, ki s svojim načinom življenja izražajo svoje bistvo in ljubezen. So odprti do sočloveka. V družbi izstopajo in so pogosto drugačni. Potem so še pokojni vzorniki, ki so s svojim življenjem se dotaknili drugih. So vez z onostranstvom in na nek način so nam na voljo za pomoč in podporo, lahko v sanjah, molitvah ali kot občutek bližine.
“Duhovnost človeka enkrat in nekje najde, ne more jo zatajiti. Prej ali slej mora vsak ubrati svojo duhovno pot.”
Mene se dotaknejo tudi znamenja in zakramenti so taka oblika božjih darov, ki so povezani z vero. Vedno preverjam ali je to moj odnos do Življenja živ.
“Vsaka vera ima svoje oblike obredov, ki jim ljudje sledijo.”
V čem je veličina duhovnosti?
Duhovnost spada v področje “biti”. Ljudje smo duhovna bitja in to potrebujemo za svoje življenje. Duhovnost je hrana za naš obstoj, potrebujemo jo za svojo stabilnost. Duhovnost je vprašanje smisla saj smo ljudje presežna bitja. Kdor ima vero, veruje tudi v življenje po življenju in ima v pokojnih, ki sicer pomenijo za človeštvo izgubo, svoje angele.
“Vera nas pelje v druge sfere.”
Človek ima potrebo, da vse tudi podeli z drugimi. Zato so bili ljudje včasih bolj povezani, pripadnost cerkvi je bila merilo. Danes ni tako in mnogi to v sebi pogrešajo. Verske skupnosti nam niso več tako domače, z njimi smo večkrat obremenjeni in pozitivna tradicija je bila prekinjena. Zato človek danes išče.
Pogovarjala se je: Andreja Verovšek
p.s. O drugih religijah in verskih praksah v prihodnjih člankih…
