Najdragocenejša dediščina ali največje prekletstvo našim otrokom
Dandanašnji človek ima aktivnih le okoli 15% vseh genov. Preostanek je v spečem stanju in vemo, da ni rudiment – nekoristen ostanek preteklosti, temveč predstavlja ogromno genov, ki jih lahko aktiviramo. Po letu 2002 vemo, da lahko vplivamo na naš genom – dedno zasnovo.
To nam omogoča nova paradigma, sprejeto spoznanje – epigentetika.
Kaj je epigenetika?
To je dokazano spoznanje, da je naš genom ( vsi geni, ki so varno spravljeni v obliki kromosomov, DNA molekul), ki ga dedujemo od staršev, potencial, zmožnost oblike življenja, ki smo jo dobili ob rojstvu. Torej, kakšni naj bi bili po videzu, kakšen metabolizem bomo razvili in tudi kakšen vedenjski vzorec si bomo lahko privzgojili. Kako se bo aktivirala DNA, to je katere gene bomo aktivirali, je odvisno od notranjih in zunanjih dejavnikov. Ti dejavniki pri dojenčku najprej aktivirajo najbolj vitalne funkcije za preživetje.
Z odraščanjem v nekem okolju pa aktiviramo nove in nove gene. In ti geni nam omogočajo razvijati najpomembnejše organe in njihove funkcije. S tem se nam razvijajo neke aktivnosti, lahko pridobivamo nova znanja, veščine. Zelo majhen odstotek genov je aktiviranih v samem začetku. To so tisti geni, ki so odgovorni za to, da sploh preživimo in živimo.
Velikanski del ostalih genov pa je v t.im. spečem, neaktivnem stanju. Mnogo ljudi živi vse življenje in ne obudi nobenega od teh genov. Mnogi ljudje pa obudijo marsikateri speči gen, ki jim omogoča neko boljšo ali neko slabšo aktivnost, zmožnost.
Kako obudimo speče gene?
Ti speči geni so velik človeški potencial, ki ga skozi sto in sto tisoč let človek obuja, aktivira nove sposobnosti in se tako razvija. V dobro in v slabo. Okoljski dejavniki kot so način prehranjevanja, način gibanja, vzgoje v plemenu-družini, širši okolici, v šoli, družbi, službi povzorčijo, da aktiviramo katere od teh genov. In tako omogočimo našemu telesu/umu, da razvije nova znanja, sposobnosti. Lahko povzročijo tudi aktivacijo slabih genov, ki povzročijo šum, nepravilnost v delovanju celic/organov in si tako pridelamo kronične degenerativne spremembe.
Skozi življenje si tako lahko pridelamo bolj zdravo, vitalno življenje ali nasprotno nepravilnosti, šume in degeneracije. Vse tiste gene, ki jih aktiviramo, postanejo del celičnega metabolizma naših celic. Tako postanejo del našega aktivnega genoma. Te “na novo aktivne” gene ob spočetju otroka prenašamo na naše potomce. To je tudi tisti razlog, da človek skozi stotisočletja spreminja zunanjost in tudi povečuje svoja znanja, veščine. Omogoča daljše, aktivnejše boljše življenje. A hkrati si prideluje nove oblike degeneracij, nova obolenja.
Vse je vedno v rokah vsakega posameznika. Samo odločiti se mora, verjeti v svoj cilj, ne obupati prehitro in ne sme biti površen.
Orodja, kako aktivirati te gene, imamo pred nosom. Samo vidimo jih ne. A ko jih zagledamo, jih največkrat uporabljamo nepravilno in v nepravilni medsebojni kombinaciji.
Katera so ta orodja?
To je naš vsakodnevni ritem življenja, ki vključuje:
- pravilno, redno in zmerno prehrano tekom dne
- pravilno, redno in zmerno pitje navadne vode tekom vsega dne
- pravilno, redno in vsakemu posamezniku primerno aktivno gibanje v obliki teka, hoje, vadbe,… vsaj 3-krat tedensko
- pravilno, redno in ob istih urah sproščanje organizma in uma v obliki meditacije, joge, thai-chi,… vsaj 4-krat tedensko
- vsakemu posamezniku primerno dolgo spanje, ki naj bo čim bolj ob istih urah
Tudi popoldanski počitek, zabava, poležavanje so nujni in dobrodošli, v kombinaciji z ostalimi.
