Kdaj se sproščati?
– zvečer pred spanjem
– zjutraj, ko se zbudimo
– kadar smo napeti ali slabe volje
– ko smo utrujeni
– preden se pričnemo učiti
Kako se sproščati?
– oblecite udobna oblačila
– rahlo zatemnite prostor
– po želji vklopite mirno glasbo
– lahko prižgete dišečo svečko ali eterično olje za še prijetnejše vzdušje (ob prisotnosti staršev)
Vaje za sprostitev lahko dela otrok sam ali skupaj s starši.
VAJE:
1. PRETEGOVANJE:
Predstavljamo si, da smo mački, ki so se pravkar prebudili. Poskušamo čimbolj oponašati prebujajočega se mačka… Najprej povlečemo eno tačico in jo dobro iztegnemo, nato še drugo. Tako raztegnemo vse štiri tačice.
Nato počasi pretegnemo vse telo. Grbimo se in se uleknemo, z užitkom se pretegujemo in razpiramo tudi krempeljce.
2. OTRESANJE MRAVELJ:
Predstavljamo si, da po nas leze množica drobnih, nadležnih mravljic. Znebimo se jih lahko le s temeljitim otresanjem.
Otresamo jih z rok, nog z vsega telesa, z obraza, iz hrbta.
Vendar se ob tem opravilu ne smemo dotikati z rokami, le stresemo se lahko. Ko imamo občutek, da smo se otresli vseh mravljic, vajo končamo.
3. SPROSTITVENO DIHANJE Z ODDAJANJEM GLASOV:
Vajo lahko delamo stoje ali leže.
Vdihnemo skozi nos in počasi izdihnemo skozi usta. Pri tem mehko izgovarjamo »šššššššššššššš«, saj to podaljša izdih in sprošča. Da nam bo šlo bolje, si lahko predstavljamo balonček, iz katerega počasi uhaja zrak.
Vaja je še posebej primerna za napete in preobremenjene otroke. Sprostitveno delovanje lahko še povečamo, če si predstavljamo, da nas pri izdihu zapušča vsa napetost, jeza, strah in podobno.
Ponovimo 5 do 10 krat.
Priporočena literatura:
– Wilmes Mielenhausen B.: Kje je doma tišina, Radovljica, Didakta, 1999
– Orel M., Trojar Jan T.: Ustvarjalna sprostitev, Ljubljana, Biro praxis, 2004
– Srebot R., Menih K.: Potovanje v tišino – sprostitvena vzgoja za otroke, Ljubljana, DZS, 1996
Vabljeni na klepet:
