Dognanja v zvezi s prehrano so pokazala na pomen pravilne prehrane, še posebno v letih odraščanja, tako za telesni, kot duševni razvoj. S pravilno prehrano lahko vplivamo na biološko kakovost organizma. Ravno zaradi tega menim, da je napočil čas, da tudi strokovnjaki, ki se ukvarjamo z varovanjem zdravja predšolskih in šolskih otrok ter dijakov in študentov, predlagamo spremembe, ki bi izboljšale in ustvarile bolj zdrav ritem prehranjevanja in uživanja zdrave hrane.
Otroci se zdravo ali nezdravo prehranjujejo v povprečju 15 do 18 let (vrtec, nato osnovna in srednja šola). Od te starosti dalje, oziroma še veliko prej pa lahko ugotavljamo le posledice. To je dovolj dolga doba, da jim lahko nudimo bolj zdravo otroštvo prav z zdravo prehrano. Dota ni samo v materialnem blagostanju.
Menim, da bi morala imeti mlada populacija prednost pri urejanju tega področja in sicer tako v družini kot v družbeni skrbi za otroke. Odrasli velikokrat kritiziramo mlade, češ, da so neodporni, bledi, leni, zaspani, nekulturni itd. Prav gotovo bi bili ti otroci večji korenjaki, dela in učenja voljni, bolj zdravi in bolj kulturni, če bi bila tudi njihova prehrana kvalitetnejša.
Objavljenih je bilo že mnogo študij, ki potrjujejo, da z zdravo prehrano lahko vzgojimo bolj zdravega, živahnega, za delo bolj sposobnega in v povezavi z drugimi dejavniki celo bolj bistrega človeka.
Veda o prehrani je že ugotovila posledice, ki jih povzroča pomanjkljiva, zlasti pa nezdrava prehrana, še posebej v mladih letih. Nekatere raziskave kažejo, da nepravilno izbrana, enolična in osiromašena prehrana vpliva na manjšo odpornost proti različnim boleznim in zmanjšuje storilnost. Mnenje nekaterih staršev in pogosto tudi načrtovalcev prehrane otrok in mladine je tako, da je potrebno ponuditi otrokom tiste jedi in pijače, ki so jim všeč in ki so jim bolj priljubljene, da je le poln želodec. Zaradi nepoznavanja pomena bolj zdrave prehrane je razširjeno zmotno mnenje, da ni tako pomembno, kj otrokom ponudimo, ampak le to, da je otrok sit. Mnogi otroci so podhranjeni, kljub temu, da niso materialno ogroženi, ampak zato, ker jedo neprimerno prazno hrano. To je predvsem taka hrana, ki vsebuje veliko kalorij in maščob, pa le malo vitaminov, železa, kalcija in balastnih snovi.
Nekateri se še spomnijo otroštva, ko so zjutraj jedli topel mlečni zajtrk, preden so odšli v šolo ali na delo. Na jedilniku je bila navadno polenta z mlekom ali knajpova kava in v njej gosto nadrobljen domač kruh, da je žlica stala pokonci. Pa veliko svežega sadja in sadnih sokov. To lepo, zdravo navado bi bilo prav prenašati tudi na lastne otroke ali vnuke, da bi zjutraj zaužili zdrave jedi in napitke in si tako nabrali moči za ustvarjalen dan. V otroštvu človek spoznava svet!
Najvažnejše je, da ga v tem času obdajajo ljudje, ki imajo kvalitete in ki ga imajo radi, ga razumejo, ga naučijo delovnih navad, spoštovanja do sebe in do drugih ter zdravega načina življenja.
Avtorica: Emilija Pavlič
Povzeto po knjigi Za otroke kuhajmo zdravo
