Napredek v razumevanju biologije rakave celice je omogočil, da lahko vsakemu bolniku z rakom debelega črevesa in danke ponudimo najprimernejše in najučinkovitejše zdravljenje, obenem pa veliko bolj suvereno kot pred leti napovemo izid zdravljenja. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so nova spoznanja hitro vključili v svojo prakso in od lanskega oktobra bolnike testirajo
na prisotnost sprememb na genu KRAS, ki botrujejo uspehu ali neuspehu zdravljenja s tarčnimi zdravili.
Dr. Srdjana Novakovića, vodjo Oddelka za molekularno diagnostiko z Onkološkega inštituta v Ljubljani in izvajalca testiranj, smo poprosili za predstavitev novega pristopa, ki predstavlja pomembno prelomnico v obravnavi kolorektalnega raka.
Ali lahko, prosim, razložite, za kaj gre pri testu oziroma prosila bi vas za predstavitev testa. Zakaj so biomarkerji pomembni?
»Najprej naj na kratko pojasnim vlogo proteina, ki nastane kot produkt prevajanja genskega zapisa gena KRAS. Protein KRAS je odgovoren za prenos signalov od nekaterih celičnih receptorjev na celični membrani (med njimi receptorji za epidermalni rastni faktor) do celičnega jedra. Torej gre za citoplazemski (znotrajcelični) protein, ki deluje kot prenašalec informacije od membranskih receptorjev do jedra, kjer ta informacija narekuje podvojevanje celice. Za prenos informacije protein preprosto spremeni svojo strukturo – brez zunanjih signalov je v »neaktivni« obliki, če je prisoten signal, ki je posredovan prek receptorjev, pa se njegova oblika spremeni v »aktivno«.
Ko posreduje informacijo naprej, se ponovno vrne v neaktivno obliko in čaka na naslednji signal. Skratka, deluje kot nekakšno stikalo, ki spusti tok ali ga prekine. Na zgoraj opisani način deluje normalen, tj. nespremenjen protein, ki je produkt nemutiranega gena KRAS. Če se v genu zgodijo določene značilne mutacije, le-te zaradi spremenjenega genskega zapisa narekujejo nastanek proteina, ki je ves čas v »aktivni« obliki. To pomeni, da ne potrebuje stimulacije receptorjev, zato nenadzorovano spodbuja celico k stalni delitvi.
Ker so prav receptorji za epidermalni rastni faktor dokazano pomembni za razrast različnih vrst tumorjev (med njimi je tudi rak širokega črevesa), so razvili biološka zdravila, ki preprečujejo aktivno delovanje teh receptorjev, kar ima za posledico zmanjšanje tumorske rasti. Vendar ta zdravila delujejo samo, če je KRAS nespremenjen – torej če deluje normalno. Če je mutiran, ta zdravila
niso učinkovita, ker je signalizacija prisotna brez vpletanja receptorjev (opisano zgoraj). Pri testu torej iščemo in določamo mutacije v genu KRAS in na osnovi njihove prisotnosti ugotavljamo, ali je smiselno bolnika zdraviti z biološkim zdravilom ali ne. To je zelo pomembno zaradi dveh vidikov, tj.: pravilne odločitve glede nadaljnjega zdravljenja in nepotrebnega dajanja zdravila bolnikom, katerim ne bi pomagalo. Ti bolniki bi imeli od takega zdravljenja le neželene stranske učinke. Biološki označevalci se razlikujejo po uporabni vrednosti: služijo za potrditev diagnoze, spremljanje bolezni, kot napovedni dejavniki o napredovanju bolezni ali kot napovedni dejavniki za uspešnost zdravljenja. Pri raku širokega črevesa je KRAS biološki označevalec, ki napoveduje uspeh zdravljenja z biološkim zdravilom, usmerjenim proti receptorju za epidermalni rastni faktor.«
Za kakšen postopek gre? Je to dolgotrajen postopek?
»Testiranje vključuje standardne postopke v molekularni diagnostiki. Ti večinoma temeljijo na pomnoževanju določenih segmentov genov s pomočjo polimerazne verižne reakcije. V našem primeru za določanje mutacij v KRASU uporabljamo polimerazno verižno reakcijo v realnem času. Postopek je sicer tehnično zahteven, vendar za izkušenega analitika s področja molekularne biologije ne predstavlja večje težave. Sama izvedba testa v molekularno-diagnostičnem laboratoriju traja največ dva dni.«
Ali bi lahko opisali postopek testiranja?
»Za izolacijo DNK največkrat potrebujemo bolnikov vzorec tkiva primarnega tumorja, vklopljen v parafin. Lahko uporabimo tudi zmrznjen vzorec tkiva primarnega tumorja, vzorec metastatskega tkiva (95-odstotno ujemanje z vzorcem tkiva primarnega tumorja), vklopljenega v parafin, ali vzorec iz endoskopske biopsije (pri bolnikih, pri katerih ni bila opravljena resekcija tumorja ali metastaze). «
Sam postopek testiranja je naslednji: klinik naroči testiranje za mutacijo KRAS pri bolniku, patolog izbere ustrezen vzorec (v vzorcu mora biti najmanj 70 % tumorskega tkiva), ga nareže in pošlje v molekularnodiagnostični laboratorij. V molekularnodiagnostičnem laboratoriju izoliramo DNK iz vzorca prejetega tkiva, izvedemo polimerzno verižno reakcijo v realnem času, odčitamo in podamo končni izvid.«
Od kdaj se test izvaja pri nas?
»Testiranje bolnikov z rakom širokega črevesa za potrebe rutinskega zdravljenja z biološkimi zdravili smo začeli lani konec oktobra.«
V kolikšnem času so na voljo izvidi?
»Od prejema bolnikovega vzorca do izdaje izvida potrebujemo največ dva dni. Ker pa zaradi racionalne izrabe časa in materiala testiramo več vzorcev hkrati, ta test trenutno izvajamo enkrat na 7–10 dni. To pomeni, da klinik od nas dobi izvid najpozneje dva tedna po tem, ko smo prejeli vzorec. Poudariti pa moram, da je mogoče čas do izdaje izvida skrajšati na 3 dni, če je treba.«
Ali se pojavljajo kakšne zapreke? Je na voljo bolnikom?
»Za zdaj večjih zaprek ni. Postopek testiranja smo priključili prijavi programa zdravljenja bolnikov z rakom širokega črevesa z biološkimi zdravili. Program je, vsaj po zapisniku Zdravstvenega sveta sodeč, potrjen in upam, da bo kmalu zanj zagotovljeno tudi financiranje. Za zdaj sredstva za testiranje zagotavljamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Torej, testiranje je na voljo bolnikom.«
Intervju pripravila Sanja Švajger
(objavljeno Moje Zdravje, 3. februar 2009)
Preberite tudi “Naredili smo pomemben korak naprej” >>>
