Kako postaviti diagnozo melanoma?
Melanom je malignom, ki se kaže z različnimi obrazi. Lahko posnema mnoge druge kožne spremembe. V nekaterih primerih je tako klasičen, tako značilen, da ga lahko izkušen dermatolog ugotovi na prvi pogled. Včasih pa lahko tako preseneti, da se niti s pogledom pod mikroskopom ne more odločiti, ali je melanom ali ni. Zato je diagnosticiranje malignih melanomov zelo težko. Raziskave so pokazale, da samo 25 odstotkov melanomov odkrijejo zdravniki. Veliko večino namreč odkrijejo kar bolniki sami, ki opazijo, da se nekaj dogaja, da se znamenje spreminja, da krvavi.
Srbenje znamenja v večini primerov ni sumljivo (je pa lahko sumljivo pri na primer amelanotičnem melanomu…), krvavenje, ki je posledica kakšne poškodbe, tudi ne. Pozorni pa moramo biti, če začne znamenje oziroma melanocitni nevus krvaveti sam od sebe. Melanom se na telesu lahko pojavi tudi kot novo znamenje.
V nadaljevanju si lahko ogledate, na kakšne vrste znamenj morate biti pozorni in jih pokazati svojemu zdravniku.
Dermatoskopija
Z namenom čim zgodnejšega odkrivanja melanoma in lažjega ločevanja nevarnih od nenevarnih sprememb, so se razvile natančnejše diagnostične metode. Takšna metoda je dermatoskopija, pri kateri uporabljamo posebna povečevala – ročni dermatoskop ali epilumescenčni mikroskop. Z njimi se poveča slika znamenja od deset do stokrat (z dermatoskopom povečamo sliko 10 do največ 40-krat, z epilumescenčnim mikroskopom – to je posebno kamero, pa do 100-krat, a se redkeje uporablja). Z dermatoskopom pritisnemo na znamenje, da se ustvari posebna slika, ki je povečana in površinsko osvetljena. Znamenje se prikaže drugače kot s prostim očesom. V uporabi so tudi polarizacijski dermatoskopi, s katerimi se kože ne dotaknemo. Tudi pri dermatoskopiji obstajajo posebna merila, s katerimi si pomagamo, da ugotovimo, ali gre za melanom ali ne. Najpomembnejša sta izkušenost in znanje.
Sledenje ali spremljanje dinamike “znamenj” je pomembno, ker se znamenja spreminjajo, spreminja pa se tudi melanom. V zgodnjih fazah razvoja, sta si namreč lahko zelo podobna, zato je pri ljudeh, z večjim tveganjem za razvoj melanoma sledenje smiselno.
Sodobni dermatoskopski sistemi – računalniška digitalna epilumescenčna dermatoskopija, omogočajo, da pri pregledu znamenj, digitalno dermatoskopsko sliko tudi shranimo in jo s posebnim programom analiziramo. Ob naslednjih pregledih znamenja (npr. na 6 mesecev) pa opravimo ponovna slikanja, kar nam omogoča natančno primerjanje slik v časovnem razdobju. Na ta način “znamenja” sledimo ter lahko opazimo še zelo diskretne, komaj vidne spremembe, ki jih s prostim očesom ne bi opazili. V primerih, ko te spremembe opazimo in so po dermatoskopskih kriterijih sumljive, znamenje izrežemo in pošljemo na histološki pregled. To nam omogoča prepoznavanje melanoma v zelo zgodnjem obdobju, kar običajno pomeni zelo dobro prognozo oziroma ozdravitev.
Nekateri sistemi omogočajo tudi digitalno fotografiranje celega telesa, posebni računalniški programi, pa nato hitro preštejejo in analizirajo pigmentna znamenja (tako imenovan “bodyscan”). Ob kontrolnem pregledu tako že hitro opazimo novo nastala znamenja ter tista, ki so se od prejšnjega pregleda kakorkoli spremenila. To je primerno predvsem za tiste posameznike, ki imajo veliko število pigmentnih znamenj in težko sledijo njihovemu spreminjanju ali pojavljanju.
Ugotavljanje stadija
Zdravnik se pri sumljivem kožnem znamenju odloči za biopsijo. Z biopsijo odstrani del znamenja ali celotno znamenje, ki ga nato pošlje v pregled pod mikroskopom (histološka preiskava odstranjenega tkiva). Pri manjših znamenjih (< 3 cm) običajno opravi ekscizijsko biopsijo. Pri tem postopku odstrani eliptično kožno tkivo, ki v celoti obkroža znamenje. Tkivo obsega vse plasti kože, tako da lahko natančno izmeri globino morebitnega melanoma. Rano, ki nastane pri biopsiji, zašije, vzorec pa pošlje na patohistološko preiskavo.
Po postavitvi diagnoze melanoma bo zdravnik določil trenutni stadij melanoma.
Lestvica obsega stadije melanoma od I (zgodnji) do IV (napredovali). Zgodnji melanomi so lokalni (na enem delu kože), medtem ko so napredovali melanomi že razširjeni, čemur po medicinsko pravimo, da metastazirajo (zasevajo). Stadiji pomenijo, kako globoko v plasti kože je melanom prodrl in ali se je razširil na druge dele telesa. Vsak stadij ima svoje značilnosti.
Stadij IA
Tumor je debel 1,0 milimeter (mm) ali manj, brez ulceracije (razjede). Tumor se še ni razširil v bezgavke (del človekovega limfnega sistema) ali oddaljene organe.
Stadij IB
Tumor je debel 1,0 mm ali manj, z razjedo, ali pa je debel od 1,01 do 2,0 mm in je brez razjede. Ni se še razširil na bezgavke ali oddaljene organe.
Stadij IIA
Tumor je debel med 1,01 in 2,0 mm, z razjedo, ali pa je debel od 2,01 do 4,0 mm in brez razjede. Ni se še razširil.
Stadij IIB
Tumor je debel med 2,01 in 4,0 mm, z razjedo, ali pa je debel več kot 4,0 mm in brez razjede. Ni se še razširil.
Stadij IIC
Tumor je debel več kot 4,0 mm in ima razjedo. Ni se še razširil.
S
tadij IIIA
Tumor je lahko katerekoli debeline brez razjede. Celice melanoma so se razširile (so metastazirale) v eno do tri bezgavke in jih je močno videti pod mikroskopom (mikrometastaze), niso pa tipne ali vidne samo z UZ.
Stadij IIIB
Tumor je lahko katerekoli debeline brez razjede, celice melanoma pa so se razširile v eno do tri bezgavke, ki so tipne ali vidne z UZ, kar potrdi biopsija (makrometastaze). Tumor je lahko katerekoli debeline z razjedo in zasevki v eni do treh bezgavkah, ki niso tipne niti vidne z UZ (mikro metastaze). Tumor je lahko katerekoli debeline z ali brez razjede ter metastazami v bezgavkah (mikro ali makrometastaze) ali satelitskimiintranzit metastazami.
Stadij IIIC
Tumor je lahko katerekoli debeline z razjedo in zasevki v eni do treh bezgavkah, ali vseh debelin z zasevki v štirih ali več bezgavkah. Lahko obstajajo tudi med seboj zraščene bezgavke ali zasevki oziroma satelitski tumorji.
Stadij IV
Tumor je lahko katerekoli debeline, bolezen pa se je razširila na oddaljene organe, na primer pljuča, jetra ali možgane.
Preiskave, ki pomagajo ugotoviti stadij melanoma
Zdravnikova odločitev, na katere preiskave, s katerimi bo poskušal ugotoviti, ali se je melanom razširil na druge dele telesa, vas bo poslal, bo odvisna od njegove ocene vašega melanoma. Zdravnik bo tudi poskusil ugotoviti, ali se je melanom razširil bezgavke, zato vas bo napotil na biopsijo prve drenažne bezgavke.
Da bi lahko ugotovili, ali se je melanom razširil na druge dele telesa, bodo morda potrebne naslednje preiskave:
- pregled krvne slike in jetrnih testov, lDH in testi alkalne fosfataze
- ultrazvočne preiskave ali računalniška tomografija (CT) trebuha
- preiskave pljuč, na primer rentgensko slikanje ali CT
- preiskave možganov, na primer z magnetno resonančno preiskavo (MRI).
Biopsija prve drenažne bezgavke
Bezgavke so žleze, ki filtrirajo limfo, skoraj brezbarvno tekočino, ki potuje po telesu po limfnih žilah. Limfne žile so podobne venam, le da namesto krvi prenašajo celice imunskega sistema, ki pomagajo premagovati vnetja in bolezni. Vse bezgavke in 
limfne žile so povezane v limfni sistem. Rakaste celice se lahko odcepijo od tumorja in stopijo v limfne žile, te pa jih nato prenašajo v bezgavke. Tam lahko rastejo in tvorijo nov tumor.
Biopsija drenažnih bezgavk je postopek, s katerim ugotovimo, ali se je rak že razširil v bezgavke. Pri tem poiščemo tiste bezgavke, ki prve drenirajo območje tumorja. Te bezgavke nato odstranimo, jih pregledamo pod mikroskopom in tako ugotovimo, ali so v njih melanomske celice. Navzočnost melanomskih celic v pregledani drenažni bezgavki avtomatično pomeni, da spada melanom v III. stadij. Po biopsiji v brazgotino ob melanomu vbrizgamo modrilo in radioaktivni označevalec. Modrilo in radioaktivni označevalec se nato drenirata iz tumorja in kirurguonkologu omogočata spremljanje poti do prve drenažne bezgavke v bližini tumorja. Ta bezgavka se nato obarva modro in je radioaktivna. Če v bezgavki ni rakastih celic, se rak najverjetneje še ni razširil po telesu. Če so v prvi drenažni bezgavki rakaste celice, je treba odstraniti vse bezgavke na tem območju in na ta način poskusiti ustaviti širjenje raka.
Z biopsijo prve drenažne bezgavke, ki jo uporabljamo na onkološkem inštitutu Ljubljana, lahko natančno ugotovimo zasevke v bezgavkah in je v veliko pomoč pri natančnem določanju stadija melanoma. Omogoča nam pripraviti načrt zdravljenja, ki je kar najbolj prilagojen posameznemu bolniku.
Če vam je zdravnik postavil diagnozo melanoma, ga lahko vprašate:
- Kdaj je čas napotitve k onkologu?
- Kakšen tip melanoma imam?
- Kako debel je moj melanom?
- Ali naj grem na biopsijo varovalnih bezgavk?
- Kakšen stadij melanoma imam?
- Kakšna je običajna prognoza za ta stadij melanoma?
Kje izvajajo diagnostiko pri nas?
Dermatološki center Parmova
Parmova 53, 1000 Ljubljana
tel: +386 1 43 66 330
e-pošta: info@dcp.si
http://www.dcp.si/
Dermatološko medicinski center Dimnik+Žgavec
Leskoškova cesta 9d
1000 Ljubljana
01/52-02-118
031/574-912
www.proderma.si
Dermatologija Rogaška
Zdravilišče Rogaška – Zdravstvo,d.o.o.
Zdraviliški trg 9, 3250 Rogaška Slatina
Tel.: (03) 811 70 20
Faks: (03) 811 70 11
E-pošta: info@rogaška-medical.com
Spletna stran: www.derma-hygieia.com
GLOSAR:
Histopatološki izvid: je strokovno mnenje, ki ga poda patolog po opravljenem mikroskopskem pregledu histoloških preparatov, pripravljeni iz tkivnega vzorca, ki je bil odvzet pri bolniku. Osnovni namen tega pregleda je čim natančneje opredeliti bolezenske spremembe v odvzetem tkivu.
Preberite tudi:
Diagnoza: melanom in
Melanom: zdravljenje
Povzeto:
Knjižica Melanom, informacije o bolezni in zdravljenju
Avtorji:
dr. Janja Ocvirk, dr. med; Onkološki inštitut, Ljubljana
doc. dr. Marko Hočevar, dr. med; Onkološki inštitut, Ljubljana
prof. dr. Primož Strojan, dr. med; Onkološki inštitut, Ljubljana
asist. Borut Žgavec, dr.med; Dermatološka klinika, Klinični center Ljubljana
