Sladkorna bolezen je epidemija tretjega tisočletja. Po ocenah organizacije IDF (International Diabetes Federation) ima sladkorno bolezen okoli 250 milijonov svetovnega prebivalstva. V Sloveniji živi več kot 120 tisoč ljudi s sladkorno boleznijo. Za podrobnejše informacije o fenomenu, ki je v očitnem porastu tudi v Sloveniji smo povprašali gospo Karmen Janša, dr. med., spec. internist, ki nam je z veseljem odgovorila na marsikatero vprašanje in nam približala svet, ki ga zaznamuje sladkorna bolezen.
1. Kako se razlikuje delovanje organizma pri osebi, ki nima sladkorne bolezni in kako deluje organizem osebe, ki ima sladkorno bolezen?
Pri zdravem človeku sta presnovna procesa, gradnja in razgradnja, ki sta odvisna od delovanja hormonov, v 
medsebojnem ravnotežju. Najpomembnejši presnovni hormoni so insulin, rastni hormon, glukagon, adrenalin in kortizol. Pri sladkorni bolezni zaradi pomanjkanja učinkov insulina presnovni procesi niso več v medsebojnem ravnovesju. Ker je insulin glavni hormon gradnje, v telesu ob njegovem pomanjkanju pričnejo prevladovati procesi, ki jih pospešujejo hormoni razgradnje, kortizol, glukagon, adrenalin. Insulin namreč omogoča skladiščenje energije in preprečuje razgradnjo beljakovin v mišicah in maščob v maščobnem tkivu ter zavira nastanek glukoze v jetrih. Zaradi pomanjkanja insulina in prevladovanja hormonov razgradnje pride v telesu do povečanega nastajanja glukoze in do zmanjšanja porabe glukoze. Glukoza v krvi prične naraščati.
2. Ali so kakšni opozorilni znaki, ki so specifični samo za sladkorno bolezen, ali je to skupek različnih znakov, ki s skupnim pojavom nakazujejo na sladkorno bolezen?
Najbolje, če kar nadaljujem prejšnji odgovor, ko smo zaradi pomanjkanja insulina in prevladujočega učinka kontraregulatornih hormonov prišli do povečane glukoze v krvi. Ko se glukoza v krvi poviša do približno 10 mmol/l, se preseže ledvični prag in glukoza se prične izločati skozi ledvica in se pojavi v urinu. S seboj pa povleče tudi večjo količino vode. Človek pogosteje urinira. Zaradi izločanja večje količine urina pride v telesu do pomanjkanja vode, kar povečuje žejo. Če človek ne pije dovolj, pride do izsušitve. Znaki so povečano uriniranje, ki se najbolj opazi ponoči, suha usta, utrujenost, povečana žeja. Pri sladkorni bolezni tip 1 znaki nastanejo hitro. Zaradi hitrega in večjega pomanjkanja insulina pride ob razpadu maščob do nastanka ketonov in pojava ketoacidoze. Pri sladkorni bolezni tip 2 pa je nastop bolezni počasen, običajno v sklopu drugih bolezni zaradi sindroma insulinske odpornosti (debelosti, povišanega krvnega tlaka, povečanih maščob). Naj še enkrat poudarim, da pri sladkorni bolezni ne gre samo za motnjo v presnovi sladkorjev (ogljikovih hidratov), temveč tudi za motnjo v presnovi maščob, beljakovin, vode in mineralov.
