V medicini delam že več kot petdeset let, od tega se vsaj petinštirideset let ukvarjam z ortopedijo in ortopedskimi obolenji. Kot ortoped sem delal na šolski polikliniki, predvsem na področju preprečevanja bolezni mladine, skoraj štirideset let sem bil zaposlen na ortopedski kliniki, zdaj pa delam v zasebni praksi. V vsem tem času sem se srečal z ogromno bolniki, ki sem jih spremljal v šolski in mladostni dobi, a tudi pozneje v življenju. Pacientom, prijateljem in znancem sem svetoval, kako naj ravnajo, da bodo preprečili ortopedske bolezni. Pozneje so mi pogosto povedali, da jim je žal, ker me takrat niso poslušali.
Večina sesalcev se že kmalu po rojstvu postavi na noge in shodi. Pri dojenčku pa se lastnosti, značilne za človeško vrsto, kot sta hoja in govor, razvijajo postopno. Marsikatere od teh lastnosti niso prirojene – novorojenček se jih nauči pozneje, z opazovanjem in s posnemanjem odraslih. V prvem letu življenja se premika kot štirinožec, pri čemer se predvsem plazi. Po petih mesecih začne sedeti – takrat se začne hrbtenica prilagajati novim razmeram, zatem pa se jim prilagodijo še roke in noge.
Preden otrok obvlada normalno hojo, preden torej obvlada pravilno postavljanje nog naprej in nazaj ter pravilne ritme medenice, kaj šele doseže usklajenost gibov, ki omogoči tekoče gibanje, mine precej časa. Telo štirinožca nosijo štirje stebri, pri čemer se hrbtenica giblje v rahlih vijugah, človek pa mora loviti ravnotežje, hoditi na dveh hoduljah.
Izberite forum iz mape forumov ortopedija, ki se nahajajo na spletni povezavi >>
