Življenje je samo moje! Želim in hočem biti aktiven, biti upravljalec svojega življenja in dolgo aktiven in enakovreden član družine, delovnega okolja!
Za paciente z MS je desetletja veljalo priporočilo, naj se izogibajo težjim ali aktivnejšim oblikam fizične aktivnosti. Argumenti za to so bili različni:
- nekateri bolniki so po vajah poročali o nestabilnosti svojega stanja zaradi povišane telesne temperature,
- drug razlog je bilo priporočilo, da z nižjo telesno aktivnostjo MS bolniki varčujejo z energijo, ki jim že tako primanjkuje za vsakodnevne normalne aktivnosti.
Zadnjih nekaj let pa raziskave dokazujejo ravno nasprotno. Fizične aktivnosti (predpisane vaje/ fizioterapija, še posebej v kombinaciji z elektrostimulacijo) osebam z MS podaljšujejo aktivnost, vitalnost in omogočajo počasnejše izgubljanje osnovnih gibalnih sposobnosti (ravnotežje,hoja,prehoditi več 10, več 100m, biti na nogah več minut,ur.. ….)
Dokazano je tudi, da nestabilnost stanja MS bolnika, ki nastane po telovadbi pri več kot 40% udeležencev, je samo prehodnega značaja. V povprečju nestabilnost stanja začne popuščati pribl. eno uro po rekreaciji v več kot 85% udeležencev.
Po l.1990 je bilo izvedenih in objavljenih kar nekaj študij in t.im. meta-raziskav (skupaj več 100) o različnih oblikah telovadbe pri MS bolnikih. To so bile skupine, ki so izvajale – ali samo vaje za vzdržljivost, – ali samo vaje za moč, – ali kombinirane vaje. Vaje, ki so jih MS bolniki izvajali, so bile enake težavnostne stopnje kot jih izvajajo »zdravi« ljudje. Namen teh vaj je bil, da strokovnjaki ugotovijo, kako lahko redna telovadba (kombinirana, usmerjena) vpliva na zdravje in počutje MS bolnikov.
Ugotovili so,
da je fizična aktivnost – telovadba pomembno ne – farmacevtsko orodje pri rehabilitaciji MS bolnikov. Vse študije so bile izvajane v roku 12 tednov. V raziskave so bili vključeni RRMS bolniki z EDSS (od 2,5 do 5), pa tudi bolniki z diagnozo SPMS. Vse udeležence so obravnavali in spremljali posamezno.
Rezultati so pokazali, da
- Udeleženci srednje močne vaje za moč dobro prenašajo in pri srednje prizadetih MS bolnikih (EDSS 2,5 do 5) imajo tudi dober učinek.
- Boljši terapevtski učinek so pokazale lahke in srednje močne vaje za vzdržljivost pri tistih MS bolnikih z EDSS nižjim od 7.
- Kombinirane vaje za vzdržljivost in moč pa so najbolj obetavne; 2 raziskavi sta bili narejeni v zadnjih dveh letih.
Zato je namen delovnih skupin strokovnjakov fiziatrov, fizioterapevtov in nevrologov, da bodo naslednje študije izvajali – daljši čas od 12 tednov, – da bodo v raziskave vključili tudi resneje prizadete bolnike (EDSS 6,5), in – da bodo vaje različnih težavnostnih stopenj in različnih oblik ( vzdržljivosti, moči ali v kombinaciji obeh).
Namen
vseh študij je pokazati kako se z določenimi oblikami vaj in težavnostno stopnjo vaj lahko določene funkcije (ravnotežje, hoja, samostojno gibanje v čim daljšem času) pri MS bolnikih obnovi in vzdržuje, in tako podaljšuje njihovo aktivnost in vitalnost.
Vse študije do sedaj so pokazale, da je potreben daljši čas – za aktivacijo (nekaj mesecev do pol leta) že atrofiranih mišic in »uspavane« živčno-mišične povezave, – za njihovo regeneracijo (kar pomeni pridobivanje na moči in s tem večji gibalnosti, sami funkcionalnosti mišic) in tako vzpostavitev posameznih funkcij (gibanje, hoja, …). Študije so tudi pokazale, da srednje težke vaje in vsakotedenska (v povprečju 2-krat tedenska) telovadba ne škoduje udeležencem. Pri redni telovadbi na daljši rok ( pol leta, eno leto) vrača »izgubljene« gibalne aktivnosti.
Acknowledgements
This study was supported by the national MultipleSclerosis Society. The authors would like to thank Johannes Jakobsen, Professor, MD, Jens Olesen, Physiotherapist and Kristian Overgaard, Ass.Professor, for qualified comments to the manuscript
Vir: Multiple sclerosis and physical exercise: recommendations for the application of resistance-, endurance- and combined training, U Dalgas, E Stenager and T Ingemann-Hansen, Multiple Sclerosis 2008; 14: 35–53
oglasno sporočilo
