Celice vseh organov se razmnožujejo, obnavljajo vse življenje. Z obnovo popravljajo napake in tako skrbijo za čim boljše ravnovesje v telesu.
Že dolgo vemo, da je staranje organizma povezano z izgubo ali aktivnostjo posameznih celičnih funkcij. Po l. 2004 je postalo jasno, da to ne velja le za celice kože in krvožilja, temveč za celice vseh naših organov.
Ravno tako je bilo potrjeno, da se lahko obnavljajo celice vseh organov, saj imajo vsi organi sposobnost, da tvorijo matične celice. To so tiste celice, ki omogočajo obnovo tkiv in s tem tudi “popravljanje” nastalih napak v celičnih funkcijah. S staranjem se manjša frekventnost razmnoževanja, obnavljanja, tvorbe matičnih celic.
Vse to pa vpliva na homeostazo tkiv in organov (vzpostavljanje čim boljšega energetskega ravnovesja tekom celega dneva v delovanju celic organov) in s tem rušenje usklajenega delovanja vseh organov.
S staranjem postajajo naše celice smetišča neuporabljenih , škodljivih snovi.
Vse celice, tako tudi matične celice so občutljive na vplive okolja, stresorje. Le-ti v celicah povzročajo oksidativni stres. Ena od posledic oksidativnega stresa so tudi preoblikovane molekule encimov, hormonov, protitelesc, citokinov ,… in vseh snovi, ki so aktivne v izgradnji celičnih organelov (celična membrana, mitohondrij, jedrce, ribosomi,….). Tako preoblikovane molekule niso več uporabne, lahko postanejo celo škodljive, ko jih celica ne more izločiti.
Lipofuscini, smetnjaki nerabnih snovi.
V celicah živčevja (nevroni) in srčni mišici so študije dokazale (l.2002), da te neuporabne, škodljive molekule celice skladiščijo v posebnih celičnih zrncih (t.im. lipofuscin ali rumeno rjavi pigment, ki se oblikuje tako, da se celični organel (ER- endoplazmatski retikulum), ki je v neposredni bližini preoblikovane molekule, “odpre in obrne kot obrnemo nogavičko “ in obda škodljivo snov.). Znanstveniki predvidevajo, da so ta pigmentna zrnca posledica oksidativnega stresa. S testi so ugotovili , da se število “starostnih“ rumenih pigmentnih zrnc v celicah začne višati, ko se celice niso več sposobne uspešno zoperstavljati reaktivnim prostim radikalom. Tako so lipofuscini lahko vidni markerji reaktivnih prostih radikalov (ROS ).
Recept za dolgo, aktivno, mladostno življenje?
Znanost vedno bolj dokazuje, da je staranje celice in s tem staranje organizma odvisno od njene sposobnosti upravljati oksidativni stres. Čim bolj uspešna je v »kontroli “ oksidativnega stresa, oblikovanju lipofuscinov ali celičnih smetnjakov, toliko počasnejši je proces degeneracije in toliko »mlajši” je organizem.
Vir učbenik Biology of Ageing, R. Arking, 2006
