“Predpisana” so tudi občutja, ki naj jih vzbudi novorojenček – seveda se ta gibljejo zgolj v razponu pozitivnega in lepega. Življenje z dojenčkom ima v očeh večine pridih nečesa veličastnega, pravljičnega, neskončno osrečujočega – vsak hip. Saj pogosto je res tako, nikakor pa ne vedno.
Ni res, da je uro za uro in dan za dnem normalno občutiti le neskončno srečo. To je iluzija. Srečna čustva resda prevladujejo, a ker je življenje realnost in ne pravljica, se družinica ob dojenčku neobhodno sreča tudi s temnejšo platjo starševstva – s preutrujenostjo, z neprespanimi nočmi, s težavami s hranjenjem, z včasih nerazpoloženim dojenčkom, z občutkom popolne privezanosti in omejenosti Včasih je problem tudi osamljenost – otroček je sicer zelo hvaležen za našo družbo, vendar nas včasih priveže nase in če nismo iznajdljivi, nas lahko tudi socialno izolira.
Eva Hrovat – Kuhar, dipl. psih. in družinska terapevtka
Vir: Odlomek iz članka revije Moj Malček
Več si lahko preberete na njihovi spletni strani www.mojmalcek.si
