Ta bolezen se najraje pokaže na kmetijskih področjih, kjer se pojavlja v okužbah živali. To so predvsem Južnja in Srednja Amerika, Južna in srednja Evropa, Azija, Afrika, Karibi, Srednji vzhod. Ko anrtax prizadene ljudi, gre navadno za delovno izpostavo okuženim živali ali živalskim produktom.
Okužba se lahko pojavi v treh oblikah: kožni, inhalacijski in gastrotestinalni. Spore bakterije lahko preživijo v zemlji več let in ljudje se lahko okužijo bodisi preko rokovanja z okuženimi živalskimi produkti ali z vdihovanjem spor iz okuženih tkiv. Okužba je možna tudi preko ne dovolj kuhanega mesa iz okuženih živali, ki pa se v Združenih državah zelo redko pojavljajo.
Kdaj pride do infekcije?
Večina infekcij vraničnega prisada se pojavi, ko bakterija vstopi skozi zarezo ali odrgnino v koži, ko oseba na primer rokuje z okuženo volno, usnjem ali produkti iz dlak okuženih živali. Kožna okužba se začne s srbečo oteklino, ki je podobna piku insekta. V enem do dveh dneh se razvije v mehurček in v neboleč čir, v diametru približno enega do treh centimetrov z značilnim odmirajočim črnim tkivom v centru. Žleze v okolici obolelega tkiva so otekle. Približno 20 odstotkov nezdravljenih primerov se konča s smrtjo.
Simptomi
Simptomi se razlikujejo glede na način okužbe, vendar se navadno pokažejo v sedmih dneh. Začetni simptomi spominjajo na običajen prehlad. Po nekaj dnevih se obolenje pokaže v močnih problemih z dihanjem. Inhalacija vraničnega prisada je navadno smrtna.
Kje lahko naletimo na bakterijo vraničnega prisada?
Bakterijo lahko najdemo povsod. Pogosteje pa nanjo naletimo v državah v razvoju in v državah, ki nimajo veterinarskih zdravstvenih programov. Določene regije sveta (Južna in Srednja Amerika, Južna in Vzhodna Evropa, Azija, Afrika, Karibski otoki in Bližnji vzhod) pa poročajo o več primerih okuženih živali z antraksom.
Nalezljivost bolezni
Zelo malo je možnosti, da bi se bolezni nalezli v stiku s človekom. Z okuženim se lahko pogovarjate in z njim sodelujete, če je to bakterijo vdihnil.
Okužbo prenašajo živali
V državah, kjer je vranični prisad pogost in kjer je cepljeno le malo živali, naj se ljudje živali ne dotikajo in naj ne jedo mesa, ki ni bilo primerno obdelano. Obstaja pa tudi cepivo, ki je že preizkušeno na ljudeh in je pri preprečevanju okužbe učinkovito v 93 odstotkih.
Zdravljenje?
Obstajajo učinkoviti antibiotiki, ki – če je terapija zgodnja – povečajo možnost ozdravitve. Bolezen je smrtna, če je terapija pozna.
Ali obstaja cepivo?
Proti vraničnem prisadu obstaja cepivo (cepivo v ZDA proizvaja npr. BioPort, Michigan). V preparatu je 2,4 miligrama aluminijevega hidroksida. Ne vsebuje nobenih živih ali mrtvih bakterij. Cepivo, ki je namenjeno za cepljenje živali, se ne sme uporabiti na ljudeh.
Več o tem si preberite tukaj.
