Glede na nacionalno problematiko, povezano z načinom in možnostjo prehranjevanja, pa so lahko gesla, pod katerimi obeležimo ta dan v posameznih državah, različna. Bistveno je, da se vsaj ob svetovnem dnevu hrane zavemo, da je prehrana dejavnik, ki pomembno vpliva na zdravje tako posameznika kot naroda. Z zdravim prehranjevanjem zdravje varujemo in sočasno preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni (zvišan tlak, zvišan holesterol, zvišan sladkor v krvi, debelost) in tudi bolezni same (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen tip ii). V sloveniji so tako kronične bolezni kot tudi dejavniki tveganja zanje nekoliko višji kot v ostalih državah razvite evrope.
Zato k osnovnim korakom za izboljšanje zdravja slovencev prištevamo izboljšanje prehranjevalnih navad, redno telesno vadbo, opuščanje kajenja, čezmernega pitja alkohola in uživanja drugih drog.
Kompleksne raziskave o prehranjevalnih navadah slovencev so redke. Iz najbolj obsežne med njimi (v. Koch, prehranske navade odraslih slovencev z vidika varovanja zdravja,1997) pa lahko vidimo, da uživamo slovenci kalorično preveč bogato hrano, zaužijemo preveč maščob in ob tem premalo sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin. Zato je slogan, ki ga je oblikoval cindi slovenija (program za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni) manj maščob, več sadja in zelenjave, upravičen.
Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane želimo na zavodu za zdravstveno varstvo celje izvesti med slovenci kratko anketo, s katero se bomo dotaknili poseganja po omenjenih živilih – maščobah, sadju in zelenjavi. Vir:Zavod za zdravstveno zdravje Celje
