Prvi opis izvira iz leta 1613 v Hortus Eystettensis pod imenom Sedum vulgare. V mnogih krajih zahodne in srednje Evrope so netresk sadili na slamnate in z zemljo pokrite strehe. Taki deli streh so bili bolj nepropustni za dež zaradi koreninic, ki so rastline povezovale. Hkrati pa so verjeli, da te rastline varujejo pred strelo. Sveže stisnjen sok iz listov netreskov se uporablja v ljudski medicini za blažitev raznih vnetij, bolečin v ušesih, za pospešitev izločanja seča, zaustavljanje krvavitev, po piku žuželk, pri opeklinah, protinu. Največkrat služi za zunanjo rabo, čeprav naj bi pitje čaja, pripravljenega iz listov, pomagalo pri zdravljenju ulkusa. Za fenolne spojine menijo, da povzročijo pri bakterijah prepuščanje beljakovin, glutamata, kalijevih in fosfatnih ionov iz celic v okolico verjetno zaradi poškodovane celične membrane ali peptidoglikanov v celični steni. Nekateri raziskovalci pripisujejo to značilnost vsem antibakterijskim sredstvom. Antioksidativno delovanje netreska je zanimivo zato, ker antioksidanti preprečujejo oksidacijo lipidov.
Vir: Herbika
