Mednarodni simpozij o vplivu nanomaterialov na človeka in okolje, ki ga je prejšnji petek v Ljubljani organiziral Francoski inštitut v Sloveniji v sodelovanju z ljubljansko Pravno fakulteto, je v veliko predavalnico fakultete privabil presenetljivo malo ljudi. Kljub temu se je zdelo, da je bila predavalnica polna – ne poslušalcev, pač pa strahu, tako na strani predstavnikov industrije kot tudi na strani znanosti, morda (a ne nujno) sloneče na drugih pozicijah.
V zanimivih predstavitvah in komentarjih je bilo občutiti bojazen, da bomo, navdušeni nad uporabnostjo nanomaterialov, spregledali njihov morebitni škodljivi učinek na ljudi, in hkrati bojazen, da bomo prav z opozorili o nujnih raziskavah vpliva nanomaterialov na človeka povzročili strah v javnosti in z njim silni in obetavni prodor uporabe nanomaterialov po nepotrebnem zavrli. Bodo izdelki z nanodelci v javnosti delili usodo gensko spremenjene hrane?
Majhnost povzroči čarobno preobrazbo
Nanodelci, ki v zadnjem desetletju zaradi možnosti uporabe nesporno pomenijo revolucijo, verjetno po vplivu na človeka in okolje enakovredno industrijski, imajo zaradi svoje – za laike nepredstavljive – majhnosti posebne lastnosti. Te so drugačne od mikroskopskih ali še večjih delcev iste snovi. Glavni učinki, ki so posledica majhnih razsežnosti, so velika površinska napetost, kvantni efekti, ki povzročajo drugačne električne in optične lastnosti, površinske resonance električnega naboja in supermagnetizem v magnetnih materialih. Ti omogočajo njihovo uporabo na najrazličnejših področjih, od gradbeništva prek industrijskih premazov in tekstila do kozmetike in nadvse učinkovite medicine.
