Spolne bolezni so bile in ostale ena največjih nadlog človeštva. Včasih so jih imenovali venerične bolezni, največjo nevarnost pa so predstavljali sifilis, mehki čankar in gonoreja. Danes govorimo v tem smislu o spolno prenosljivih boleznih, saj je lahko prenašalec nekaterih tudi oseba, ki sama ni obolela.
Nekatere od spolno prenosljivih bolezni, ki so bile včasih smrtno nevarne, medicinska znanost danes že obvladuje. Konec minulega stoletja pa se je pojavil virus HIV, zoper katerega še niso iznašli cepiva niti resnično učinkovitih zdravil.
Preveč smo lahkomiselni
V Sloveniji spolno prenosljive bolezni v primerjavi z nekaterimi drugimi državami ne predstavljajo zelo velikega problema, kar je pravi čudež glede na to, da je po nekaterih podatkih že več kot četrtina petnajstletnikov spolno aktivna. Tudi do izbruha epidemije aidsa pri nas kljub vsem strahovom ni prišlo. Glede na dejstvo, da je tudi pri nas že več tisoč intravenoznih uživalcev drog, pa tudi homoseksualna scena je precej močna, bi lahko domnevali, da so bile dokaj uspešno izvedene preventivne akcije obveščanja in ozaveščanja predvsem pripadnikov tako imenovanih rizičnih skupin in šolske mladine.
Precej bolj je predvsem med uživalci drog pa tudi zunaj teh krogov razširjen hepatitis tipa B. Ker je proti temu možno preventivno cepljenje, mnogi živijo v napačnem prepričanju, da so, vsaj kar zadeva hepatitis, varni. Težava pa je ta, da je hepatitisa več vrst. Tako po mnenju mnogih strokovnjakov za najbolj nevarno in uničujočo vrsto hepatitisa tipa C cepivo ne obstaja. Hepatitis se prenaša s semensko tekočino ali s krvjo. Prenos je mogoče omejiti s striktno uporabo kondomov pri spolnih odnosih in pravilno ter higiensko uporabo pribora za injiciranje pri odvisnikih. Oseba, ki je prenašalec, nima nobenih telesnih znakov bolezni, kar predvsem mladostnike še prej zavede v spolnost brez primerne zaščite.
Počuenost o možnostih prenosa lahko zmanjša strah. Posvetujte se na forumu HPV in cepljenja na >>
