Divji kostanj je visoko drevo s košato krošnjo. Cvetovi so lepi beli grozdi, jeseni pa kostanj pod bodičastim ovojem skriva velik rjav plod. Danes ga videvamo predvsem kot okrasno drevo v parkih in drevoredih. Divji kostanj je primeren samo za zdravilne pripravke, ni pa za kuho ali peko. Užitni ali pravi kostanj – kakorkoli je slišati čudno – sploh ni v sorodu z divjim kostanjem, ampak sodi k družini bukev. Iz zgodovinskih virov je razvidno, da so Turki uporabljali divji kostanj kot zdravilo za nadušne konje – zmlete plodove so dodajali ovsu. V davnih časih so naši predniki nosili plodove kostanja kot amulete – verjeli so, da jih neparno število plodov ščiti pred boleznimi in nesrečo.
Divji kostanj zdravi in lajša mnoge težave. Naj so to vnete ali razširjene vene, hemoroidi, revma, putika(protin, ljudsko: giht), lumbago, angina, vnete glasilke, povečana prostata, udarnine, podplutba z oteklino, driska, artritis, astma. Vsebuje velike količine vitamina P, ki povečuje odpornost kapilar in izboljšuje mikrocirkulacijo. Vitamin P pomaga tudi krepiti imunost proti infekcijam. Najznačilnejši znaki pomanjkanja vitamina P se kažejo v nagnjenosti h krvavenju in modricam, k pokanju kapilar, ob venoznih boleznih itd. Uporabo pripravkov iz divjega kostanja odsvetujejo ljudem, ki imajo težave s strjevanjem krvi.
Več o darovih narave preberite na forumu Vrtičkarstvo in zelišča na >>
