Čeprav se z iztekanjem poletja povišane koncentracije ozona v prizemni plasti zraka poslavljajo, njihove obravnave ne bi smeli pospraviti v predal do naslednjega poletja, saj povzročajo več težav, kot si mislimo.
Po njihovi zaslugi je v Sloveniji od aprila do oktobra zaradi poslabšanja razmer v bolnišnice sprejetih sto več ljudi z astmo in drugimi boleznimi dihal kot v preostalih delih leta, ko so koncentracije ozona nižje, je pred uradno objavo razkril izsledke raziskave o vplivu onesnaženega zraka na zdravje na bolj in manj obremenjenih območjih svetovalec za okolje in zdravje na Inštitutu RS za varovanje zdravja Peter Otorepec. Ozon je molekula iz treh atomov kisika. Če je visoko v atmosferi, nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem, če je v naši okolici in bivalnih prostorih, pa škoduje človekovemu zdravju, rastlinam in materialom. Ne sprošča ga nobena dejavnost, ampak ob navzočnosti sonca nastaja iz »juhe« onesnažil, ki med sabo reagirajo, razlaga dr. Matej Ogrin iz Cipre Slovenija. Glavna onesnažila oziroma predhodniki ozona so dušikovi oksidi, ki pridejo v ozračje večinoma s prometom, in lahkohlapne organske snovi, ki jih prispevajo industrija, promet, gospodinjstva, bencinske črpalke, kemične čistilnice in drugo.
Uredba o ozonu v zunanjem zraku predpisuje za zaščito zdravja opozorilno in alarmno urno koncentracijo ter ciljno vrednost najvišje osemurne dnevne koncentracije. Za zaščito rastlin je določena mejna vrednost faktorja AOT40 za čas vegetacije, za zaščito materialov pa je mejna letna vrednost.
Izkušnje, mnenja in nasveti v vsakdanjem boju z različnimi alergijami preberite na >>
