Los Angeles – Ljudje, ki so v stiku z nekom z drugačnim naglasom, podzavestno posnemajo sogovornikov način govora, saj želijo “sočustvovati“ z osebo, s katero govorijo, so prepričani psihologi. Ameriški raziskovalci so ugotovili, da človeški možgani oponašajo vzorce govorjenja drugih ljudi, tudi popolnih tujcev, ne da bi sploh to nameravali storiti.
Ameriški strokovnjaki pravijo, da se želijo ljudje „povezovati“ z drugimi tudi v primerih, ko glasu ne slišijo dobro, ali pa ko govorijo s tujcem, kar je včasih dokaj sramotno zanje. Kalifornijski psihologi so ugotovili, da podzavestno posnemanje naglasa prihaja iz vgrajenega nagona oz. želje možganov, da „sočustvujejo in se pridružijo“ sogovorniku. Prišli so do zaključka, da se to pripeti, ko besed sogovornika ne moremo slišati, ampak mu enostavno beremo z ustnic.
„Ljudje smo nenehni posnemovalci,“ je razložil profesor Lawrence Rosenblum, psiholog, ki je študijo vodil. „Namerno posnemamo subtilne vidike gibov sogovornika ali pa njegove obrazne mimike. Prav tako posnemamo sogovornikove vzorce govora, vključujoč sklanjanje, hitrost in pa čas govorjenja. Včasih celo prevzamemo tuj naglas sogovornika, kar lahko vodi do sramotnih posledic.“
Njegova skupina je opravila preizkus branja z ustnic s prostovoljci, ki so vsi dobro slišali, a niso imeli formalnih izkušenj pri branju z ustnic. Ti so morali nato opazovati izgovorjavo 80 enostavnih besed, a ob tem niso slišali zvoka. Prostovoljci so imeli nato na izbiro dve besedi (eno pravilno in eno napačno) in ponoviti tisto besedo, za katero so menili, da so jo „slišali“.
Ali se to dogaja tudi vam? Vabljeni k zapisu izkušenj na forumu: Čustvena inteligenca na >>
