Koliko porabite plina
Zdravo!
Smo 4 članska družina, zanima me, kolikšna je povprečna poraba plina-mesečno
(koliko m3). Smo v novem stanovanju, (70m2, ogrevamo na 22 stopinj), ogrevanje prostorov in sanitarne vode je na plinsko peč Unical DUA, priklopljeni smo na omrežje Energetike LJ. Tudi kuhamo na plinski štedilnik. Koliko torej plačujete mesečno za plin oz koliko m3 porabite?
Lp,
26 stopinj? To je pa res pretoplo za normalno funkcioniranje človeka v stanovanju. Potem pa najbrž hodite v kratkih rokavih in hlačah celo leto. To je temperatura, zaradi katere porabite veliko več energije, kot je potrebno in še dodatno ogrevate že tako ali tako pregreto Zemljo. Znižajte vsaj na 22 ali 21 stopinj, oblecite se latnemu času primerno, pa bo bolje tako za vas kot za vse nas.
lp, pa brez zamere
Mah, kaj bi zamerila. Na 22 stopinj bi me pobralo, kot sem že napisala. Navajena sem, da mi je toplo, da sem “komot” in vsekakor v kratkih rokavih. Energije ne porabim več, kot je potrebno, ker lahko funkcioniram le na toplem. Če bi imela stanovanje ogreto le na 22, bi bila pokrita s tremi dekami in ne bi bilo od mene nič, ker bi kar ležala na kavču. Ko grem pozimi h komu na obiske, me v dolgih rokavih trese in v takšnem stanovanju res ne bi zdržala. Pač vsak kakor mu paše. Ne razumem pa tistih, ki jim je fajn, da je toplo, pa imajo potem doma ledenico zaradi šparanja. In dovolj denarja, da to ne bi bilo potrebno.
No, če bi za teh 26 stopinj morali tudi plačevati, verjemi, da jih ne bi imeli. 21 stopinj je čisto dovolj, pozimi imam pač oblečeno jopo, če pa kaj delam po stanovanju, jo moram pa kar sleči. Visoka temperatura izsuši kožo, sluznico – mene kar oči začnejo ščemeti. Zagotovo je bolj zdravo v stanovanju imeti 21 stopinj. Meni se pri ljudeh, ki imajo tako toplo kot vi, začne kar spati in sploh ne morem niti razmišljati.
Januarja, ki ni bil pretirano mrzel, smo porabi 32 kubikov utekočinjenega naftnega plina za 80 kvadratov (spalnice ne ogrevam, se pravi, da je cca 68 metrov ogrevane površine), kar nanese skoraj 85 evrov. Ogreva se ves dan.
Verjemi, da bi jih imeli. Mi ne bi bilo žal niti evra za toploto… Tebi je pač 21 stopinj dovolj, meni veliko prehladno. Tako sem vajena od malega. Mogoče je res bolj zdravo tam okrog 22 stopinj, ampak ne prenesem pa občutka, da bi me v mojem lastnem stanovanju zeblo. Na račun parih evrov. Hvala lepa.
Ne gre samo za par evrov… Jaz si enostavno ne morem privoščiti, da bi za ogrevanje v najhujši zimi plačevala 200 evrov namesto 100…. Ena stopinja več pomeni kar precej večjo porabo, točno ne vem, se pa verjetno da to preveriti kje na internetu.
Prihranek na sezono je pa najbrž kar 300-400 evrov – pol dopusta, skoraj registracija avta, celoletna elektrika in še malo, oblačila in čevlji zame za vse leto, nov računalnik (samo škatla),….
Pa sem našla nekaj – vsaka stopinja več pomeni 6 odstotkov večjo porabo.
Varčevanje z energijo pomeni varčevanje denarja. Spodnji namigi kažejo, da to sploh ni tako težko ali “boleče”:
1. Stanovanje prezračujte večkrat dnevno za kratek čas tako, da ustvarite prepih. Zadošča že 5 minut. Oken ne puščajte priprtih, saj se s tem izgubi veliko toplote in se po nepotrebnem povečajo stroški ogrevanja.
2. Porabo zemeljskega plina preverjajte sproti, tako da boste prekomerno porabo pravočasno omejili oz. ustrezno ukrepali.
3. Znižajte temperaturo ogrevanja v nočnem času in času vaše odsotnosti oz. uporabite za to prirejen program na termostatu. Nikakor pa ne popolnoma ugašati ogrevanja, saj boste za ponovno ogrevanje prostorov na primerno temperaturo porabili bistveno več energije kot pa če bi samo vzdrževali nižjo temperaturo.
4. Če znižate sobno temperaturo za eno stopinjo, boste prihranili 6% energije. Poleg tega so preogrevani prostori za zdravje manj primerni. Priporočljiva sobna temperatura je 20-22°C, v spalnih prostorih pa 16-18°C. Že s preprostim zapiranjem vrat boste lažje ohranjali želeno temperaturo v sobah.
5. Pri kuhanju uporabljajte pokrovko, kar vam bo omogočilo kuhanje pri nižjem plamenu. Prav tako naj bo količina uporabljene vode za kuhanje čim bolj optimalna.
Ja če je stanovanje mrzlo, potem se mora segret in peč očitno dela na polno. Pri ceni pol evra na kubik, je to povsem možno, to je isto kot cca 1 liter kurilca.
Pri nas imamo termostate na 22 stopinj, kurimo pa še na kamin, ko smo doma in ko se nam da, pa se nam kar da :). Tako da imamo krepko čez 22 večino časa in ja smo v kratkih rokavih. Noben od nas do sedaj še ni zbolel 🙂 pa smo trije in eden je dve leti star. Se pač preden gremo ven, toplo oblečemo in to je to. Hotranja vlaga v hiši je 60 stopinj, pred kaminom sušimo tudi cunje.
Poraba plina – 320 kvadratov, stem da kleti 70 kvadratov ne ogrevamo ker je notri cca 20 stopinj – je pod zemljo in tam se nahaja tudi zalogovnik in plinska peč, pa cevi med šečjo in zalogovnikom nimam še izoliranih.
Torej poraba plina 1000kubikov lansko sezono, kar v denarju pomeni cca 700€. Drva, cca 2 metra.
Pozdrav, imam eno vprašanje, ki me muči. Živimo (2 osebi) v hiši 150 m2, zgrajeno v 70. letih, baje z opeko 40 cm, brez kakšne posebne izolacije. Grejemo se na plinsko peč (radiatorji in voda) – kar stara znamke Junkers. Zdi se mi, da je nekaj narobe s pečjo, vendar ne bi brez razloga klicali servisa. Zdi se mi, da imamo veliko preveliko porabo plina. V decembru je bilo namreč 385m3. Vendar imamo termostat v dnevni sobi nastavljen na 15, v resnici merimo temperaturo in je ta 17-18 stopinj, v spalnici v zgornjem nadstopju pa celo okoli 15, ponoči 13. Na radiatorjih imamo ventile. Kaj bi bilo narobe – je možno, da termostat ne dela? Je poraba 385m3/mesec res prevelika za 18 stopinj v hiši? Bi morali poklicati serviserja? Kaj predlagate, da naredimo, da poraba (beri: račun) ne bi bil tako visok? Na kaj več stopinj si sploh ne upamo dati, da ne bi bila poraba še večja. Ali je za vse skupaj res kriva stara hiša s slabo izolacijo? Hvala za nasvete!
Hiša, grajena v 70-tih letih ima tudi strop v bivalnih prostorih za par deset cm višji kakor ostali bivalni objekti nove gradnje. Zraven tega ogrevate 150 m2 površin, kar ni malo. Če imate stara okna brez termopant vložkov in okvirje teh v slabšem stanju je možnost vdora hladnega zraka iz zunanjosti kar pomeni 30 % večja poraba kot navadno. Glede na to da imate starejši tip junkersove peči vam svetujem da dvižni temperaturni vod na peči v začetni fazi ogrevanja ojačate na cca 68°c, ko doseže temperatura v prostoru željeno vrednost sobnega termostata, dvižni vod na peči spustite na cca 60°c, NADZOR NAD DVIŽNIM VODOM JE ZELO POMEMBEN; TEGA NE POZABITE OB PRAVEM ČASU ZMANJŠATI OZ POJAČATI, V NASPROTNEM PRIMERU LAHKO PRIDE DO VELIKIH IZGUB . Ogrevajte največ na 20°c, a najmanj na 16°c. Zapirajte vrata na severnih in severozahodnih delih bivalnih prostorov pred vdorom njihovega hladnega zraka v notranjost ter preprečite prepih na sobni termostat, saj vam bo ta v nasprotnem primeru večkrat vklopil peč kot je potrebno. Kot dolgoročno investicijo načrtujte obnovo fasade z izolacijo (stiropor, stirodur) v debelini 15cm, ter spust stropov za cca 10-15 cm. To vam bo omogočlo prihranek energije za cca 30%, menjava oken prav tako, slednje načrtujte v prvi fazi prenove, se pravi pred obnovo fasade. Najcenejša varjanta sanacije je momentalno obnova oken s pravilno debelino tesnil okvirja ali/in odebelitev sten v notranjih prostorih katere mejijo na zunanjo stran objekta (prvo na severnih oz. zahodnih predelih, kasneje na ostalih) s 5cm debelim slojem stirodurja. Pa vso srečo 😉
Pozdravljeni,
mene pa zanima, če ima kdo idejo kaj bi lahko šlo narobe v naslednjem primeru:
Gre za stanovanje 36m2, v katerem živita 2 osebi. Plin je za ogrevanje ter toplo vodo – stanovanje sestavljajo kopalnica (1 radiator), kuhinja (1 radiator) in spalnica (1 radiator). Radiatorji imajo možnost nastavitve toplote od 1 do 5, pri čemer ni nikoli na več kot 3. V enem mesecu kaže števec porabe plina porabo 600 m3! To se mi zdi precej neverjetno, saj se je vode za tuširanje, pranje oblačil in pomivanje posode porabilo približno enako kot kdaj prej, radiatorji pa so bili tudi vedno na 3 ali (večinoma) na manj. V primeru 2-dnevne odsotnosti pa so bili na 1.
Je že imel kdo primer enormne porabe plina brez očitnih razlogov in se je potem naknadno kaj ugotovilo?
Hvala za ideje ali izkušnje.
Malo težko razumem te debate, ker teče debata o porabi v nekem mesecu. V hladnem mesecu je lahko ta številka res drastična in presenetljiva. Stvar bi bilo veliko lažje razumeti, če bi napisali kolikšna je vaša povprečna letna poraba (lahko niha tudi 15%).
Pri nas smo bili 100% odločeni, da za sezono 2016/17 preidemo iz kurilnega olja (KO) na plin, saj imamo pri hiši zgrajen priključek. Do sedaj smo za ogrevanje hiše malo preko 350 m2 porabili okoli 3000 litrov, hiša je srednje dobro/slabo izolirana, starejše gradnje. Peč na KO je precej v redu (izkoristek 93%). Servser (tudi monter) nam je povedal, da bomo s prehodom na sodobno plinsko peč porabili ravno tako okoli 3000 kubikov letno, le da bo nekaj ceneje.
Z letom 2016 pa se je zgodila velika lumparija. V naši občini (Tržič) ima koncesijo Petrol, ki je ceno omrežnine podražil preko 400%, To dokazuje, da smo res v pristnem tržnem gospodarstvu. Tako bi samo za to postavko na računu letno plačali 498€ z ddv (mesečno 41.50€). Za ta denar dobimo 2 toni pelet.
V luči prihodnje cenovne politike Petrola kot distributerja je sporočilo o (ne)predvidljivosti več kot jasno. HURA, odprli so si prvi šampanjec! Kmalu ne bodo imeli več za pokrovček.
(cenik si lahko ogledate na tem linku)
Kljub temu, da smo nabrali ponudbe, smo še pravi čas uvideli, da se tega ne gremo. Po informacijah, ki so mi jih dali individualni uporabniki plina v občini, odločitev za plin smatrajo kot napačno. Nekateri so se v preteklosti celo odločili za odklop (pametni), nekateri o tem razmišljajo (jih bo pamet kmalu srečala). S sodobnim Petrolovim cenikom gre za ciljni cenovni napad na lastnike individualnih hiš.
Zakaj so se pri Petrolu tako odločili? Ali bodo drugod po Sloveniji temu sledili tudi ostali koncesionarji. Odgovore si lahko iščemo sami. Evropa naj kar pogumno gradi plinske terminale (beri spomenike).
Kot pri vsakem energentu, je tudi cena zemeljskega plina (ZP) za končnega porabnika sestavljena iz obilice postavk (beri lončkov). Tako že lahko poiščemo najugodnješega ponudnika plina (recimo GEN-I). Pa se sploh zavedamo, da na letnem nivoju privarčujemo kvečjemu 2%.
Očitno je, da je postavka Omrežnina drastično napihnjena točno v rangu letnih količinskih odjemov lastnikov hiš, kjer se tako grejejo. Odganjajo stranke, ki so Petrolu največja nadlega. Tisti, ki porabijo zelo malo ali nad 4500 kubičnih metrov (približen ekvivalent 4500 litrov kurilnega olja), podražitve niti ne bodo zaznali.
Morda so drastično podražitev izvedli v ravno najboljšem možnem času, ker uporabniki zavoljo izjemno mile zime letos sploh ne bodo zaznali podražitve. Pač po vzoru države, ki nabije davke ravno v času pocenitve energentov na svetovnem trgu, nam pa sporočijo, da se cene ne bodo dvignile. Odgovor, ki sem ga dobil od Petrola je bil po svoje zanimiv (kajpak tudi logičen), podražitev je odobrila Agencija za energijo. Naključij ni, Petrol je v državnih rokah.