Kako se prenašata ti dve bolezni? Kakšni so simptomi, zdravljenje…, skratka me zanima VSE.

A sem zahtevna, kaj ne?

Iz strani:

MAČJA LEVKEMIJA (levkoza)

Je virusna bolezen, ki slabi obrambne mehanizme mačk. Prenaša se predvsem med mačkami, ki živijo skupaj, lahko pa se od matere okužijo še nerojeni mladiči ali pa stari nekaj dni s pitjem mleka. Od okužbe do bolezenskih znakov lahko minejo tudi tri leta. Bolna žival je apatična, nima pravega teka, pogosto je slabokrvna. Zaradi oslabele telesne obrambe je zelo občutljiva za številne druge bolezni. Pogosto zboli za rakom. Bolezen ni ozdravljiva.

MAČJI AIDS (FAIDS)

Je virusna bolezen, povzroča virus (soroden virusu humanega AIDS-a) ki slabi imunski sistem. Bolezen ni ozdravljiva in tudi ni cepiva proti tej bolezni. Prenaša se s slino, z ugrizi, s pretepanji… Virus se nahaja v krvi in slini. Nekastrirani mačkoni so procentualno bolj zastopani. Edina delna preventiva je, da se mačke sterilizirajo in kastrirajo in s tem preprečimo širjenje tega virusa.

SEROLOŠKI TESTI ZA FeLV IN FIV
Vsako muco je priporočljivo testirati za FeLV in FIV virus. Za test se potrebuje nekaj kapljic krvi. Test poteka po principu ELISA. Če je muca pozitivna na levkozo, zazna virus FeLV, če pa je muca pozitivna na FIV, zazna protitelesa na ta virus.

Kdaj se priporoča testiranje muce:
– novonabavljeni mladiči in muce, preden jih prinesete domov k ostalimi mačkami
– mladiče ob nakupu
– bolne muce (stomatitis, gingivitis…)
– muce pred prvim cepljenjem levkoze
– zunanje muce – pretepači, ……

ZDRAVILA NI!

Lp, Yo

Drži vse, kar je povedala Yo.
Imela sem Mucka (Muc mu je bilo tudi ime), ki je imel že kot otrok leta 1993 obe bolezni. Takrat tega leta pri starosti še ne celega leta (bil je najdenček pri gostilni v Ljubljani) so mu ugotovili obe bolezni, ko sem pripeljala Mucka na cepljenje proti kugi, steklini, parazitom. Bolezni res nista ozdravljivi, lahko pa se pomaga le s tem, da živalco čim manj vznemirjaš, ker vsak stres pospeši delovanje obeh bolezni in pa seveda da jo kastriraš/steriliziraš, da se raje zadržuje doma in jo “ljubezenske zadeve” ne vznemirjajo tako močno, da se ne bi mogla z živalico pomenit, da je to nujen ukrep da je doma – zato in zato…. tako sem jaz urejala uspešno še prejšnji mesec. Moj Muc je bil bolj notranji, vendar je vsaj enkrat na dan moral narediti obhod in preveriti, če še vse diši po njem. Prišlo je tudi do pretepov, seveda, sem bila hvala Bogu doma, da sem urejala in jih spravila nekako narazen in mojega Mucka odnesla domov, vsega jeznega, sopihajočega, godrnjajočega in še marsikaj tudi opraskal me je, seveda nehote.
Mojega Mucka, mojega lepotca zelo pogrešam… Želim ti, da čimpreje ukrepaš, da se boš lažje odločila ali boš obdržala mucka, mu pomagala in ga spremljala na njegovi življenski poti kot on tebe, mu boš lahko nudila ljubeč in čim manj stresen dom, mu poklonila vso ljubezen, razumevanje, prijateljstvo in pomoč………. ali ne.
Težka bo…., LP vsem, Bojana

P.S: To so moje izkušnje ali spoznanja, kaj jaz vem, povejte vi svoje izkušnje…

Bojana, ali prav razumem, da je tvoj muc živel z obema boleznima celih 11 let??!!

Ja, prav razumeš Inka. Mucka smo zelo pazili, nismo ga vznemirjali, jaz sem mu vse povedala in se z njim pogovorila o vsaki zadevi, ven na dvorišče in vrt sva šla največkrat skupaj ali je šel v drugem spremstvu – skratka imeli in še ga imamo “nad radi”, vedno bo ostal v naših srcih in spominu. Tudi veterinarji so mi povedali da je fenomen, da kaj takega še niso videli. Priznali so mi, da moramo res lepo in z ljubeznijo delati z njim ker je kar živel in bil zadovoljen. Zadovoljna sem tudi jaz da nas je spremljal vsta ta leta in nam s svojo prisotnostjo krasil jutra, dneve in noči. Po veterinarskih izkušnjah menda mucki s tako boleznijo največkrat dočakajo 5 let, 6 let je menda že redkost. Če so pa zunanji pa niti toliko ne.
No toliko o mojem pokojnem prijatelju Mucku.
Lep pozdrav, Bojana

Živjo Bojana,

v enem od zadnjih sporočil tudi sama sprašujem za levkozo (ima jo moja mačkonka) in zelo sem vesela, ko slišim, da je vaš frajer doživel spodobno starost. Iščem sicer kakšno ‘komplementarno’ metodo, s katero bi podpirala njeno zdravje, vidim pa, da je zares ogromno odvisno od ljubezni 🙂 (mogoče je pa to tista metoda, ki jo moja ljubljenka rabi? 🙂

No, na srečo je tudi pri meni in fantu tako, da jo imava ‘nad rada’, ona pa očitno naju :-))) Ker kar živi in je zadovoljna, je torej še upanje! Hvala, ker si tako lepo opisala svojo izkušnjo, glede na katastrofalne napovedi na začetku sem hvaležna za vsako iskrico.

LP
Katjuša

Pozdravljena Katjuša,
me veseli da nisi izgubila upanja in da se zanimaš kako najbolj pomagati mačkonki. Ljubezen, igra, dobra hrana, crkljanje in še kaj se mi zdi da bodo najbolj zalegli in osrečevali vajino ljubljenko. Seveda, ko bo prišel čas in bosta videla da so se začeli znaki bolezni ponavljati ji prosim le pomagajta in jo pospremita na zadnjo pot. Kljub vajini bolečini takrat bo to najbolje za vse tri. Zelo hudo je gledati še bolj pa prenašati to, da si naredil vse da bi bilo muci bolje pa žal ni izboljšanja.
Želim vam vse lepo in dobro pa veliko ljubezni,
Bojana

Živjo Bojana,

hvala za nasvet – vsekakor tako mislim tudi jaz in ji bom pomagala, ko bo njen čas. Dokler je še zadovoljna in prede, skušam zbrati čimveč podatkov 🙂 Zato bi te – če ni preveč – povprašala še, kakšni so po tvojih izkušnjah znaki bolezni? Misliš, da je morda z njo povezana tudi driska (prvič jo je imela pred šestimi leti (pri enem letu starosti), drugič pred letom in pol in zadnjič pred kratkim)? No, za drisko je verjetno kup možnih vzrokov, pa vendar – bi bila po tvojih izkušnjah lahko povezana tudi z levkozo?

Vse dobro tudi tebi,

LP Katjuša

katjuša, poskušaj se čim manj žreti zaradi tega…živali čutijo. Sama imam mačka, ki je bil z levkozo okužen že ob kotitvi. Imava en kup težav, ki jih zaenkrat uspešno “krotim”, vendar bo decembra dve leti, odkar VSAK dan dobi zdravilo, ob tem pa živi popolnoma normalno življenje. Zdaj je star štiri leta in pol. In če je Bojanin mačkon z obema virusoma živel tako dolgo, ni vrag, da najina z enim ne bi še dlje. A ne? Zatorej res, čim manj misli na to, obenem pa reagiraj takoj, ko se ne bo počutila dobro. Ko je meni veterinar povedal, da dlje kot še eno leto ne bo živel, testiran je bil pri manj kot letu, se mi je tudi podrl svet, pa sem nekaj časa mislila samo na to, da dnevi tečejo in čakala, kdaj bo leto okoli…brezveze….raje uživaj v njeni družbi. Bi pa rekla, da ti nekega pravila, kako ravnati in kaj sploh prenesejo in česa ne, ne more pri teh boleznih dati niti veterinar. Ti jo pač poznaš najbolje, opazuj jo, pa boš najbolje vedela. Ko pa bosta rabili veterinarsko pomoč, pa povej…poznam namreč eno, ki bo poslušala, kaj imaš za povedat o svoji mački in gotovo znala temu primerno tudi ukrepat. Sicer pa tudi mene zanimajo komplementarne metode….če bom prišla prej kot ti do česa, ti pa povem. Lp

Živjo, Daisy,

tako, da se ne žreš, je res pametno, se strinjam, da lahko sploh pomagaš 🙂 Če sem pustila vtis, kot da ob tem mučim sama sebe, se opravičujem – ta faza me je držala lansko leto, ko sem izvedela za diagnozo in ko je veterinar v isti sapi govoril, kot da bo muca odšla že čez teden dni … Ma takrat me je pa res šoknilo, no 🙂

Zdi se mi pa super, da nas je več, ki se o tem pogovarjamo, lani namreč pojma nisem imela, kje bi začela in koga bi vprašala 🙂 In zdaj imam kup vprašanj (ki sem jih imela čas ‘tenstati’ kako leto 🙂

Kakšno zdravilo pa dobiva tvoj mačkon? Prav za levkozo? Za komplementarne metode pa sploh upam, da bomo ostali ‘na zvezi’ 🙂 Več glav več ve, ne?

Veliko sončka v tale deževen dan!

LP Katjuša

Katjuša pozdravljena,

želela sem ti odgovoriti že prej, vendar mi je računalnik malo ponagajal. Glede na to kar me sprašuješ bi bilo moje mnenje oziroma izkušnje take:
Driskice pri mojem Mucku ni bilo. Začelo se je s solzenjem desnega učka, občasno je bil čisto zasolzen in objokan tako, da sem ga peljala na kliniko, kjer so ugotovili, da dobro vidi in da je z učkico vse v redu le da je to eden od znakov bolezni, ki se počasi razvija. Kasneje je začel kihati in kašljati tako močno, da sem ga spet odpeljala na kliniko, kjer so mi povedali, da je to drugi znak bolezni – seveda so me povprašali, če kadim. Je pa res, da sem bila strastna kadilka, kadila sem v stanovanju, kjer sva stanovala in seveda cigaretni dim se mu je usedal na kožušček in ko se je Mucek čistil je polizal tudi cigaretni dim. Od takrat nisem več kadila vpričo njega – kadila sem na balkonu tako da je kihanje in kašljanje prešlo, razen občasno je še pokašljal. Seveda kašljanje ne more miniti tako hitro, če sem toliko let kadila v isti sobi, kjer sva živela. Ves čas je bil igriv, zadovoljen, predel je, nosil mi je miške, martinčke, tudi kakšno ptico mi je prinesel na prag ali v stanovanje. Ves čas sem skrbela da ga nisem vznemirjala, vse sva se pomenila, vse sem mu povedala za kaj se gre – ob Novem letu je bilo najhuje ob vsem pokanju in treskanju petard, tudi takrat sem bila vedno doma, da sem mu lahko vse povedala, da ni “vojne”, da je vse v redu itd., da je res bilo čim manj stresov. Vsa leta odkar sem zvedela da ima ti neozdravljivi bolezni sem ga hranila v glavnem z surovim mesom od govedine, purana, perutnine, jeter, želodčki….. vsaj 4 x na teden poleg vrečk Whiskasa, Felixa, Hillsa, Friskasa, … in različnih briketov, najraje je imel Royal Canin Sensitiv 33 za občutljive mucke. Mesec dni preden mi je umrl je pa začel bruhati – bruhal je največkrat slino, včasih slino pomešano s travo, redko hrano – vse pa je imelo prizvok rozaste oziroma rdečkaste barve. Prvo sem mislila, da je pojedel nek strup od dobrih sosedov, vendar se je izkazalo da ne. Ko je revček tako bruhal po 2-3x na dan sem ga spet peljala na kliniko, kjer so mi svetovali, da mu odprejo trebušček (ker ultrazvok niti rentgen tudi kri niso pokazali nič). Dala sem ga operirati, kjer so mi povedali, da ima notranje organe od jeter, ledvic, vranice, želodčka vse zdravo, razen vse trebušne bezgavke so bile povečane – kar je govorilo na limfni sarkom. Kljub injekcijam, tabletom, infuzijam mu žal nisem mogla olajšati oziroma preprečiti bruhanja. Revček je brual kar naprej. Po zadnji infuziji in injekcijah je bil tako nemiren, tekal je po stanovanju gor in dol, hotel mi je pojesti vse rože, iz rož mi je kopal zemljo, plezal je po zavesah, praskal po oknih in vratih in želel najti izhod ven – kjer predvidevam bi se nekam zalegel in umrl, sam v Bog ve v kakšnih slabostih in mukah. Tako, da sem po malo več kot po mesecu dni videla da mu žal ne morem več pomagati in sem ga s težkim srcem pospremila na zadnjo pot. Mislim, da sem mu pomagala, ker sem videla da išče in išče prostor kamor bi se zavlekel. Večer prej se mi je ulegel na trebuh in me gledal, mežikal, predel in me s tačko božal kot bi mi hotel povedati naj mu pomagam. Ko pa je ležal na meni, sem čutila iz njegovega trebuščka na mojem trebuhu kako vse nekaj mrgoli in utripa iz njegovega trebuščka. Takrat sem se zavedala da je to konec, da mi je prišel povedati in me prositi za pomoč. Predvčerajšnjim je minil mesec dni, kar me več ne spremlja v mojem življenju. Bog ve, kdaj bo ta bolečina v mojem srcu manjša odkar ga ni. Ne morem ti povedati, do zadnjega je bil tako lep – lepotec in tako priden, da so se tudi veterinarji čudili. Naj ti povem, da je ta mačja dušica hodila bruhat v mačji WC. Kaj takega človek ne more verjeti, če tega ne vidi. Hudo mi je ko ti to pišem, vendar če ti bo to kaj povedalo bom zadovoljna. Lep je bil do zadnjega, lepotec moj. Ko bom obvladala skener ti bom poslala še sliko, da boš videla da je bil res lepotec. In tu nastopi ta bolečina, da na moreš pomagati nič več, da moraš takega iskrenega in dobrega prijatelja in takega lepotca pospremit na zadnjo pot. Hudo……
Bojana

Res je lepo prebrati, da okužene mačke še tako dolgo živijo, saj veterinarji pri pozitivnem testu trdijo, da žival nima več kot enega leta življenja pred seboj, če pa je okužena z obema virusoma, je prognoza še tooooliko slabša. Tudi ena od mojih mačk ima diagnosticiran aids že skoraj tri leta….

Pozdravljena, Bojana,

tudi jaz sem bila odsotna s tegale foruma – bila sem zelo zaposlena, predvsem z iskanjem pomoči za mojo ljubljenko. Medtem so namreč nastopile težave (zdi se mi, kot bi nekako začutila, da se ne dogaja nič kaj dobrega, saj sem se nekaj dni pred tem vrgla v intenzivno iskanje informacij, čeprav prej celo leto po diagnozi nisem hotela niti pomisliti na to reč, ampak raje uživati vsak dan posebej). Sem pa vesela za vse: za ta forum in za vse njegove obiskovalce, ki ste vedno pripravljeni pomagati, za vaše nasvete, vzpodbude in za to, da se lahko v krizi hitro najde podatke. Res ne vem, kaj bi brez vas.

Tebi, Bojana, pa tudi iskrena hvala, da si delila svojo izkušnjo; še posebej, ker vem, da ni lahko obujati takšnih spominov. Vsak večer, preden grem spat, pošljem nekaj angelčkov v mačja nebesa, in potem mi v sanjah povejo, da so tam sami frajerji in frajerke 🙂 Zdi se mi, da smo vsi iz iste snovi (kot sanje, bi rekel … kdo že?), živali, ljudje, rastline, zvezde… In da smrti ni, da vsi skupaj hodimo samo v večnem krogu in da se na njem vseskozi srečujemo in smo skupaj. V taki ali drugačni obliki :-))) Edina naloga, se mi zdi, je, da to pot prehodimo lepo, in vidva z Muckom sta jo očitno posula z iskricami, saj svetijo še na nas tule danes :-))))

Ker sva z mačkonko sredi zdravljenja in sva že marsikaj prestali, danes še ne bom nič pisala, kako se počuti in kaj vse je bilo vmes, saj enostavno nimam energije za obnavljanje zgodbe. Držite pesti, vsekakor se pa še oglasim. Upam, da z dobro izkušnjo in dobrimi nasveti za tiste, ki imate podobne težave.

Nočko vsem!

Katjuša

Katjuša, hvala, prisrčna hvala za vse Angelčke…… in lepe besede, ki si mi jih namenila,

potrebujem jih še danes…… in mislim, da jih bom potebovala dokler bom živela…. , čeprav je že minilo mesec in pet dni odkar mi je preminil Mucek, ti ne morem niti tebi niti komurkoli drugemu povedati kako mi je še danes hudo, kako ga pogrešam, kako mi manjka ta iskreni prijatelj, ta njegova ljubezen, njegov pogled, njegov mrrrr, in brrrr, njegov pomežik, skupaj sva spala, se crkljala, se tiščala, kako mi je krasil dneve in noči, ….. kako ga vsako jutro, vsak dan, vsak večer in vsako noč pogrešam, kako pogrešam to prijateljstvo in obojestransko ljubezen, kako sem izgubljena, kako ga še vedno ljubim zelo močno, on je bil moj prijatelj, moj lepotec, moja ljubezen, moja zverina, moj pretepač, moj fant lepi, moja dušica lepa, in še in še imen je imel …… pa čeprav je bil to mucek z imenom Muc. Hvaležna sem, da sva, oziroma smo skupaj preživeli 11,4 čudovitih let, prečudovitih let prijateljstva, ljubezni, zaupanja, iskrenosti in še in še marsikaj za kar sedajle ne najdem besed… Z mano je, oziroma jaz z njim sem preživela marsikaj… smrt mojega dragega osebnega prijatelja s katerim sem se nameravala poročiti, preživela sva smrt mojega dragega Nončka in moje drage stare Mame, preživela sva moje drugo šolanje ob delu, izobraževanje o sponzorjih, borzi, delavnicah za dušo in še in še…… Da ne govorim kakšne muzike vse je slišal – ob nekaterih se je veselil z menoj ob nekaterih je zatiskal ušeska, toda kljub temu sva se imela rada, ne samo rada, ljubila, spoštovala. razumela in upoštevala sva se. Ne morem ti povedati kako so prazni dnevi, ko ga ni….
Tvoji Mucici ne daj čutiti da je bolna, daj ji dobre volje in ljubezen, daj ji vedeti da je zaželjena kljub bolezni, daj ji vedeti, da se bo “kao” pozdravila, daj ji vedeti, da delaš vse kar delaš v njeno dobro, da ji bo bolje, daj ji vedeti da je ona tvoja ljubezen in da si za njo pripravljena narediti vse, laži ji….. Tudi jaz sem Mucku lagala, hvaležen mi je bil za vse, čeprav sedaj včasih pomislim in vem da je vedel da mu lažem da mu bo bolje, …. Toda to je utrdilo najino prijateljstvo, zaupanje in ljubezen….
Kot sem ti že povedala, pokopan je doma na njegovem najljubšem prostorčku, na vrtu na zeleni trati pod grmičevjem, kjer je najraje ležal, se nastavljal sončku in senčki, tu mu gori večna lučka pa tudi rožica mu krasi zadnji dom. Čeprav pravijo, da sem utrgana in zmešana me to ne moti in me ne gane – jaz vem kdo je bil moj Muc in vem, da si zasluži vso svetlobo v drugem življenju in da si zasluži vsa mačja nebesa in mislim, da je sedaj tam v mačjih nebesih lev, kjer kraljuje in me vsake toliko prosi naj ga pustim kraljevati tam kjer je in da naj ga moj ego pusti pri miru, da bo užival tam, kjer je. Naj ti povem, da se trudim vsak dan, da ga moj ego spusti v mačja nebesa, naj tam kraljuje kot kralj, ker si to tudi zasluži…
Mrrrrrrrr, Bojana

Inka,
predaj se svoji živalici lepi, kot čutim ima lep dom, ljubezen in prijateljstvo, le tako naprej in še dolgo let ti bo krasila dom, bogatila tvoje življenje, te razveseljevala in dajala ljubezen in še marsikaj.
LP Bojana