Moj mož je zelo obremenjen, preokupiran je z raznimi obveznostmi, služba, študij, družina… Poleg vsega se še za vsako stvar zelo sekira. V glavnem ni tiste sorte človek, ki se zna na vse požvižgati… Čeprav ga poskušam malo razbremeniti, se mi zdi da je to problem v njem in ne zunaj njega, gre za napetost v njem. Saj tudi, ko smo na dopustu (kao brez skrbi), ga že kaj mori: kdaj bomo šli, kako bomo to in ono, kako bo vso prtljago zložil v avto… Tudi sam opaža, da je vseskozi napet, to se mu odraža tudi na zdravju: boli ga glava, želodec… Začaran krog iz katerega ne zna izstopiti, čeprav je že sam prišel do tega, da bo mogel nekaj narediti. Naredi pa nič. Predlagala sem mu že več vrst rekreacije – nima časa ali to ni zanj! Ali imate kakšne predloge, kako naj mu pomagam? Kako se moški sproščate? Zanima me ali na jogo hodijo/hodite tudi moški? Pomagajte mi najti neko obliko sproščanja zanj. Hvala že v naprej!
LP

vse je v njegovi glavi. ce se sam ne zna sprostiti je zalostno, seveda mu lahko pri tem tudi malce pomagas..if…goto mladi in spolnost forum 😉

Ko si že namignil na spolnost: tudi za to običajno nima časa, saj je skoz utrujen in kaj vem kaj še!

Pozdravljena,
tudi sama imam podoben, oz. že skoraj enak problem, čeprav menim, da to ne bi smel biti moj problem. Moj fant je podobe sorte, vedno v skrbeh kako bo to ali ono naredil, poskrbel za vse … Tudi on nima nobenega konjička, oz. ko mu predlagam naj se vendarle česa loti je odgovor zmeraj enak, nimam s kom, to ni zame, dolgčas,.. Najraje vse počne z menoj, ali pa še z nekom. Sama sem samostojna, rada sama s seboj, zato mi je dokaj težko, ko pričakuje, da bova vse počela skupaj. Sama menim, da ima veliko, preveliko stvari nerešenih, s katerimi se pa noče ali ne zmore spopasti. Tudi njemu je zdravje kar načeto. Ravno je prišel iz bolnišnice, kjer mu niso nič odkrili, kar ga seveda še bolj vznemirja, saj je bolan…Ne vem, verjetno vam nisem v nobeno pomoč, mogoče pa samo dejstvo, da nismo sami pomaga. Sama bom poizkusila predlagati mu drugačno pomoč, verjetno bioenergetika, ali nekoga, ki mu bo dovolj daleč in mu bo zaupal, da bi se vendrle z nekom pogovoril.
lp, midsummer

Midsummer!
Joj, kako mi je vse to znano, kar pišeš. Tudi moj mož je bil že skoraj pri vseh specialistih, pa nikjer nič ne najdejo… On je pa po njegovem tako bolan… Nič ne zna narediti, da bi se bolje počutil – edino kar zna je vzeti tableto proti bolečinam (npr. za glavobol, ki je – sem prepričana posledica stresa). Najraje bi jih že kar preventivno vzel (no, sedaj jih je zelo omejil, saj ve, da to ni rešitev).
No, jaz bi bila vesela, če bi se hotel rekreirati vsaj skupaj z menoj. Vendar se tudi za to ne more odločiti… Če ne najde drugega, je moja rekreacija kao samo za babe. Sploh ne vem več, kaj naj. On se pa kar odloča in pravi, ja, nekaj bo pa res treba… Pa drugače je zelo odločen človek, vse naredi kar se podstopi. Tukaj pa mu zmanjka in časa in energije in volje… vse to se mu pa krepko maščuje.
Sicer so obdobja, ko je malo bolje. Kakor hitro ima pa še kakšne dodatne obremenitve ali skrbi, je pa katastrofalno. Trenutno je spet tako. To pa je najbolj vidno po njegovi togosti, nesproščenosti in ker si skoz grizlja ustnice.
Ah, bo že. Samo ne vem, kdaj in kako.
LP

Mene je tako stanje pripeljalo do…… psihiatra. Bilo je že tako hudo, da sem se odločila zanj, in glej p letu dni sem čisto drugi človek. Hodil sem a skupinske terapije-z 10-12 – tebi podobnimi se pogovarjaš 1 uro in ti svetujejo, pomagajo skupaj v sodelovanju z psihiatrom oz. psihoterapevtom. Dobila sem tudi zdravila -proti depresiji, katere sedaj ne jemljem več. Svetuj mu, naj se odloči za tako skupino, ker boš vidla, kam ga bo drugače to pripeljalo. Mene je do anksioznosti – to je da mi je bilo ves čas slabo, vrtelo se mi je, občutek imaš , da boš padel, občutek, da te noge ne ržijo več, da nikamor ne moreš priti sam, nikamor se ravno zaradi tega nisem upala it sama, kar naprej sem imela nepravilen srčni utrip, oblivanje, tesnobo okoli srca in še enkrat tesnobo, tesnobo…. skratka za znoret. Ne vem kaj bi bilo z menoj sedaj če mi ne bi zdravnica svetovala psihiatra.
Če se ne bo odločil zanj, mu svetujem vsaj avtogeni trening – to je sprostitev, katero, ko se naučiš, traja 10 minut in je zelo zelo koristna. V knjižnjici se dobi tudi knjiga z takim naslovom, in se lahko tehniko kar sam naučiš.

No mene je moja preobremenjenost močno stala in hvaležna sem dr. Sotolškovi, psihiatrinji, ki me je spravila ven iz tega.

Špela, zelo sem ti hvaležna za tvoj odgovor. Za začetek bom šla v knjižnico po knjigo o avtogenem treningu. LP

Živjo,
Mene najbolj sprošča hoja, pa naj gre le za kratek sprehod ali pa večdnevni pohod v gore. Je dobro za kondicijo, prepotiš se in navžiješ lepot narave in narava deluje zdravilno.Enakomerna hoja deluje prav meditativno, sproščujoče.Počasi se umiriš in začneš opazovati naravo in prenehaš premlevati svoje probleme.
Planinarjenje (v dvoje!) priporočata tudi Rugelj& Sanja Rozman v svojih knjigah…

Kot da bi opisovala mene – nekaj časa nazaj. Za začetek je pomagalo nekaj fizične aktivnosti, kjer sem sprostil nakopičeno energijo in agresijo. Zame je bil pravi squash ali pa borilne veščine. Nato sem ugotovil, da me pravzaprav obremenjuje služba. Zadevo sem resno razmislil in sprejel eno največjih odločitev svojega življenja. Dal sem odpoved in sedaj delam za tretjino prejšnje plače. In uživam. Pač še ne bo tako hitro gliserja, pa da se da voziti tudi z avtom, ki ima manj kot 200KM, sem tudi že ugotovil…

“en drugi nick”

Kar nekaj pametnih odgovorov, vidim in tudi jaz bi napisala par besed, na to, ker vcasih tudi sama podozivljam tovrstne stresno-napetostne ispadeiz katerih sama ne znam.
Zal je tako, da si ljudje danes vzamemo cas za sluzbo, kolege, mamo, sina, hci, trgovino, dnevnik in potem ni cudno, da ga zase zmanjka.
Z leti sem se naucila, da se vsako jutro vprasam: Kaj bom danes naredila zase? Ce se postavis na prvo mesto, se tezje pozabis.
Sicer pa si do notranje sprostitve (v glavi) pomagam z prijetnim okoljem.. Vsaj enkrat tedensko si pripravim kopel. Pa ne navadno kopel! Poleg polne kadi si v kopalnico prinesem se ducat svec, jo prijetno odisavim in predvsem zelo segrejem (telo se v segretem okolju pocuti bolj lagodno). Zraven si cisto potihem prizgem prijetno glasbo gdc. Norah Jones (www.norahjones.com) potem pa … preprosto uzivam!
Nehote ta aromaticna savnasta kopel traja tudi po uro in pol. Ko je konec se zavijem v haljo in nadaljujem z uzivanjem tudi na suhem. Citam revijo ali knjigo. Nova se pocutim cel teden!
Vsak si mora poiskati nekaj kar ga sprosca.. Mojo teto, recimo najbolj na svetu sprosca likanje. Pravi, da takrat ne misli na nic posebnega, po tem pa se pocuti sproscena in polna energije.
Ne vem, pravzaprav kaj je tisto pravo, pomembno je le da je..

lp
Misa