Ciciban in čebela
Ena verjetno totalno mimo prošnja, pa vendarle:
Moj sine je zmešan za pesmico Ciciban in čebela in nenehno hoče, da mu jo deklamiram. Pa je ne znam cele, samo nekaj delov. A ima morda katera pri roki Mehurčke (mojih ne najdem, v naši knjižnici pa je izposojena), pa bi se ji ljubilo napisati tiste kitice? PROSIM; bom večno hvaležna – častim sladoled… pa Oton Župančič verjetno tudi, ker zdaj mrcvarim malo po svoje njegove verze…
Tinkara
CICIBAN IN ČEBELA
Čebelica leti z neba,
leti leti vse niže,
vse niže in vse bliže
čebelica leti z neba.
“Čebelica, odkod in kam
te nesejo peroti
po jasni zračni poti?
Čebelica, odkod in kam?”
“”Kje pa je tisti Ciciban,
ki venomer razgraja,
ki mamici nagaja,
kje pa je tisti Ciciban?””
“Če bil bi tukaj Ciciban,
čebela svetlokrila,
kaj bi mu naredila,
če bil bi tukaj Ciciban?”
“”Če bil bi tukaj Ciciban,
takoj mu bridko želo
zapičim v trdo čelo,
če bil bi tukaj Ciciban.”
“Potem bi jokal Ciciban
in kričal na vse grlo,
da vse bi skupaj drlo,
tako bi jokal Ciciban.”
“”O, naj le joče Ciciban,
kriči naj kakor hoče,
zvoniti izza toče
nič ne pomaga, Ciciban!””
“Kaj misliš, da bi jokal sam?
Jokala brez pokoja
bi šele mama moja;
kaj misliš, da bi jokal sam?”
“”Kaj tudi joče mamica,
če Cicibanček skače,
pa si raztrga hlače,
kaj tudi joče mamica?””
“Če hlače strga Ciciban,
jih mamica zašije,
a očka mu nabije
s cvetlično bilko zadnjo stran.”
“”Premotil si me Ciciban;
ne vem, kaj sem hotela,
po kaj sem priletela;
premotil si me Ciciban.””
“O, saj pove ti Ciciban,
le prašaj ga, čebela,
po kaj si priletela,
ne laže pa ne Ciciban.”
“”Če pa ne laže Ciciban,
potem je fant od fare;
naj skače, vse potare,
da le ne laže Ciciban!””
In: “Cici-Cici-Ciciban!”
čebelica prepeva,
vse više poleteva,
za njo mi gleda Ciciban.
Uživajta!
Lp,
Katarina
NA KOLENU
Di~i, di~i, di~a,
urno na konji~a,
na konji~a vranega,
dobro osedlanega!
Di~i, di~i, di~a,
fanek nima bila,
fantek nima ne ostrog,
da pognal bi konja v log.
CICIBAN ZASPI
Ciciban
je zaspan.
Dajte mu blazino –
mehko mahovino;
dajte mu odejo –
jablanovo vejo.
Veter z gore piha,
jablano razniha,
veja se uvije,
Cicibana skrije,
z listjem ga prevle~e,
s cvetjem ga ome~e.
PESEM NAGAJIVKA
Zima, zima bela
vrh gore sedela,
vrh gore sedela,
pa tako je pela,
pa tako je pela,
da bo Mirka vzela,
da bo Mirka vzela,
ker on ni~ ne dela,
ker on ni~ ne dela,
ker on ni~ se ne u~i –
~aki, ~aki Mirko ti!
^REP – NA TLEH JE LON^EK
^rep – na tleh je lon~ek –
zbogom, mle~na ka{a!
To je zdaj kosilce,
to ve~erja na{a.
Kje si, loncevezec,
kodrasti Slova~ek?
Lon~ek mi pove`i,
kupim ti kola~ek.
CICIBAN – CICIFUJ
Ciciban te~e v zeleni dan;
pti~ica znanka v go{~avi
vsak dan lepo ga pozdravi:
“Ciciban, Cicibasn, Ciciban,
Ciciban, dober dan!”
Ciciban, kaj pa je danes,
~uj! Kaj ti to pti~ka prepeva?
Po vsej dobravi odmeva:
“Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj,
Cicifuj, fej in fuj!”
Ciciban misli: “Zakaj Cicifuj?”
Takrat si roke zagleda,
pa se domisli: “Seveda,
danes se nisem umil {e, fej, fuj,
danes sem res Cicifuj!”
Bister poto~ek se vije ~ez plan,
preko kremenov se lije;
Ciciban v njem se umije,
pti~ka zapoje spet: “Ciciban,
Ciciban, dober dan!”
CICIBAN IN ^EBELA
^ebelica leti z neba,
leti leti vse ni`e,
vse ni`e in vse bli`e
~ebelica leti z neba.
“^ebelica, od kod in kam
te nesejo peroti
po jasni zra~ni poti?
^ebelica, od kod in kam?”
“Kje pa je tisti Ciciban,
ki venomer razgraja
in mamici nagaja,
kje pa je tisti Ciciban?”
“^e bil bi tukaj Ciciban
~ebela svetlokrila,
kaj bi mu naredila,
~e bil bi tukaj Ciciban?”
“^e bil bi tukaj Ciciban,
takoj mu bridko `elo
zapi~im v trdo ~elo,
~e bil bi tukaj Ciciban.”
“Potem bi jokal Ciciban
in kri~al na vse grlo,
da vse bi skupaj drlo,
tako bi jokal Ciciban.”
“O, naj le jo~e Ciciban,
kri~i naj kakor ho~e,
zvoniti izza to~e
ni~ ne pomaga, Ciciban!”
“Kaj misloi{, da bi jokal sam?
Jokala brez pokoja
bi tudi mati moja;
kaj misli{, da bi jokal sam?”
“Kaj tudi jo~e mamica,
~e Ciciban~ek ska~e
in si raztrga hla~e,
kaj tudi jo~e mamica?”
“^e hla~e strga Ciciban,
jih maica za{ije,
a o~ka mu nabije
s cvetli~no bilko zadnjo stran.”
“Premotil si me Ciciban;
ne vem, kaj sem hotela,
po kaj sem priletela;
premotil si me, Ciciban.”
“O, saj pove ti Ciciban,
le vpra{aj ga ~ebela,
po kaj si priletela;
ne la`e pa ne Ciciban.”
“^e pa ne la`e Ciciban,
potem je fant od fare;
naj ska~e, vse potare,
da le ne la`e Ciciban!”
In: “Cici-cici-ciciban!”
~ebelica prepeva,
vse vi{e poleteva,
za njo mi gleda Ciciban.
LENKA
Lenka se {eta –
metla pometa;
Lenka po~iva –
igla ji {iva;
Lenka pred duri –
pe~ se zakuri, a kokoti~ek
sko~i v lon~i~ek,
le`e v ponvico,
dvigne glavico:
“Len~ica, Lenka,
kikeriki!
Sem `e pe~enka,
jest se mudi!”
KROPARJI
Kdo pa tisti so {torklja~i?
To so kroparski kova~i,
to `ebljarji so iz Krope,
hodijo ko v mlinu stope:
cop-cop-cop,
lop-lop-lop!
Kdo pa tisti so trklja~i?
To so kroparski kova~i:
kladivo jim v roki ple{e,
pesmi poje, iskre kre{e:
plenk-plenk-plenk,
`venk-`venk-`venk!
ZVONOVI
Bim-bim, bim-bim!
Jaz dan zvonim,
na okna vsa trkam,
zaspance budim,
budim – bim-bim!
Bam-bam, bambam,!
Jaz sonca vam dam,
en pehar za polje,
en pehar za hram
ga dam – bam-bam
Bom-bom, bom-bom!
Kje tvoj je dom?
Kdor pot si izgre{il,
jaz vodil te bom
na dom – bom-bom!
Rega, rega, rega, rega,
vedno huj{a je zadrega,
sonce `e do dna nam sega,
jojmene, kaj bo iz tega!
Kum, Kum,
le pogum:
sli{al sem od juga {um!
Kvak, kvak,
glej oblak,
glej oblakov sivih vlak,
vedro vode nosi vsak,
kmalu bo vse polno mlak!
Rega, rega, rega, rega,
Bog nas re{i vsega zlega!
Kum, kum,
le pogum!
Kvak, kvak,
glej oblak!
STARI MEDO
Stari Medo – bistra glava:
prazna skleda – Medo spava…
Brunda gunda, brunda gunda –
meda polna skleda!
^e pa vidi polno skledo,
rad vam ple{e stari Medo!
Brunda gunda, brunda gunda –
meda polna skleda!
DEDEK SAMONOG
Pase dedek Samonog,
~redo vra~a skok na skok,
ovce bele, koze ~rne;
kadar ~redo vso zavrne,
kadar ~redo vso napase,
druga noga mu izrase.
Čebelica leti z neba
leti, leti vse niže,
vse niže in vse bliže,
čebelica leti z neba.
Čebelica, od kod in kam
te nesejo peroti
po jasni zračni poti,
čebelica od kod in kam.
Kje pa je tisti ciciban,
ki venomer razgraja,
ki mamici nagaja,
kje pa je tisti ciciban.
Če bil bi tukaj ciciban,
čebela svetlokrila,
kaj bi mu naredila,
če bil bi tukaj ciciban?
Če bil bi tukaj ciciban,
takoj mu bridko želo
zapičim v trdo čelo,
če bil bi tukaj ciciban.
Potem bi jokal ciciban
in kričal na vse grlo,
da vse bi skupaj drlo,
tako bi jokal ciciban.
O naj le joče ciciban,
kriči naj kakor hoče,
zvoniti izza toče
nič ne pomaga ciciban.
Kaj misliš, da bi jokal sam?
Jokala brez pokoja
bi tudi mama moja,
kaj misliš da bi jokal sam?
Kaj tudi joče mamica,
če cicibanček skače,
pa si raztrga hlače,
kaj tudi joče mamica?
Če hlače strga ciciban,
jih mamica zašije,
a očka mu nabije
s cvetlično bilko zadnjo stran.
Premotil si me ciciban,
ne vem kaj sem hotela,
po kaj sem priletela,
premotil si me ciciban.
O saj pove ti ciciban,
le vprašaj ga čebela,
po kaj si priletela,
ne laže pa ne ciciban.
Če pa ne laže ciciban,
potem je fant od fare,
naj skače vse potare,
da le ne laže ciciban.
In cici-cici-ciciban
čebelica prepeva,
vse više poleteva,
za njo mi gleda ciciban.
Napisano iz glave, morda ni ravno čisto tako kot v mehurčkih, pa kljub temu – z najboljšim namenom. Uživajta!
Lp
Andrea
Hojla,
tudi meni je tale tema prišla več kot dobrodošla, naravnost super. Sicer še nimam pikice ali pikeca a se bom že sedaj začela uvajati in pripravljati.
Kar dobre volje sem postala. Že dostikrat sem razmišljala o tem, kje bi dobila čim več literature, da bi svojemu cukrčku lahko pela že v trebuhu – torej ko bo on v trebuhu – ha ha.
Ne morete si misliti, kako se sama sebi zdim nemočna pri tej stvari, ko pa moja sestra dela v vrtcu in poje z mojim nečakom, ja, nonstop, resnično. hja, saj je čisto razumljivo ali ne ?!!! In potem ga tetka alenka pelje na sprehod, izlet … in potem : teta lena a bova kaj zapela? Ah srček a veš da bova, a katero, da bo teta lena znala celo na pamet. Sicer je vedno zraven prisotnega OGROMNO SMEHA a vseeno bo sedaj malo lažje (vsaj za moje možgančke, ki ne bodo pregorevali od izmišljevanja in rimanja….) !
Grazie !!!!!
alenka
Pa čudovit vikend vsem skupaj !!!!!!!!!!!!!!!!!!